Potrdili prve primere brazilskega seva, Logarjeva: sproščanja ukrepov še ne bo

V nedeljo so potrdili 172 okužb manj kot dan prej, opravili so tudi manj PCR testov. Delež pozitivnih PCR testov je znašal 12,5 odstotka. V nedeljo so opravili tudi 7256 hitrih antigenskih testov. Od sredine februarja vse pozitivne hitre teste potrjujejo s PCR testom in samo tiste, ki so pozitivni tudi na PCR, zajamejo v statistiki. V nedeljo so umrli trije covidni bolniki več kot dan prej.

V bolnišnicah danes zdravijo 527 bolnikov, kar je 17 več kot v nedeljo in 29 več kot v soboto, je pojasnila Maja Bratuša, ki je vodila današnjo vladno novinarsko konferenco o aktualnih epidemioloških razmerah. V soboto je sicer število hospitaliziranih prvič po 24. oktobru padlo pod 500, a je že v nedeljo preseglo to številko in tudi danes vztraja nad 500, je dodala. Kljub temu je viden trend padanja števila covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, prav tako se zmanjšuje število bolnikov na intenzivni negi.

Intenzivno zdravljenje danes potrebuje 91 bolnikov, torej dva več kot v nedeljo in trije več kot v soboto. V bolnišnice so v nedeljo sprejeli 37 bolnikov, v soboto pa 32. Iz bolnišnic pa je bilo odpuščenih 14 bolnikov, dan prej pa sedem več.

Sedemdnevno povprečje okužb danes znaša 762, v nedeljo pa je znašalo 766. Država je tako še vedno obarvana oranžno, saj pogoja za vstop v rumeno fazo še nista izpolnjena. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb bi namreč moralo pasti pod 600, število hospitaliziranih pa pod 500.

Medtem obalno-kraška regija ostaja v rdeči fazi, a so razmere tam nekoliko boljše kot minuli teden in se regija počasi premika proti oranžni fazi, je pojasnila Bratuša. Epidemiološka slika je še vedno najboljša v Posavju in jugovzhodni Sloveniji, kjer so se danes lahko odprle terase gostinskih lokalov.

A se razmere v jugovzhodni Sloveniji nekoliko slabšajo, je opozorila Bratuša. Po danes objavljenih podatkih namreč tam sedemdnevno povprečje okužb znaša 42, kar je ravno meja, ki je določena za rumeno fazo za to regijo. Epidemiološke razmere v Posavju pa zaenkrat ostajajo bolj stabilne.

Štirinajstdnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev pa na ravni države še vedno ostaja precej visoko, in sicer znaša 510. Po besedah Bratuše so se minuli teden zelo približali meji 500, a je pojavnost v zadnjem tednu znova porasla. Obalno-kraška regija je še vedno tista z daleč najvišjo 14-dnevno pojavnostjo okužb, najboljše pa so razmere v jugovzhodni in posavska regiji.

Doslej je bilo v Sloveniji opravljenih že več kot 945.000 PCR testiranj in več kot milijon hitrih antigenskih testov. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi trenutno 10.737 aktivnih primerov, doslej pa je bilo potrjenih primerov že preko 195.000.

Kot je na novinarski konferenci dejala Mateja Logar, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, se epidemiološka situacija ne izboljšuje. "Ta teden večjega sproščanja ne bo možno izvajati. Večinoma ostajajo  v veljavi obstoječi ukrepi," je dejala.

V večjih zdravstvenih domovih po državi še vedno cepijo starejše od 75 let

V večjih zdravstvenih domovih po državi trenutno povečini še vedno cepijo starejše od 75 let, teče tudi cepljenje najstarejših skupin prebivalstva z drugim odmerkom in najranljivejših kroničnih bolnikov. Ponekod, na primer v Murski Soboti, so že začeli cepiti starejše od 70 let, nekateri pa tudi zaposlene v šolstvu.

Na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, trenutno zaključujejo cepljenje starejših od 75 let. Takoj zatem bo po napovedih direktorja Jerneja Završnika sledilo cepljenje starejših od 70 let in kroničnih bolnikov, starih od 19 do 65 let. Slednje bodo po načrtih začeli cepiti v torek, in sicer v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja na Koroški cesti ter pri osrednji enoti zdravstvenega doma na Ulici talcev 5 v Mariboru.

"Cepljenje nam gre dobro, lahko bi rekel celo odlično. Imamo na voljo okoli 10.000 odmerkov, ki jih moramo ta teden porabiti in jih bomo tudi porabili. To je sicer velik organizacijski zalogaj," je Završnik danes povedal za STA. Ob 5500 odmerkih cepiva AstraZenece, ki so jih zagotovili prejšnji teden, pričakujejo ta teden še 2214 odmerkov cepiva Pfizerja, 600 odmerkov Moderne in 2000 odmerkov AstraZenece. Doslej so na območju mariborskega zdravstvenega doma proti covidu-19 cepili več kot 15.000 ljudi. "S prvim odmerkom je cepljenih 10.000 ljudi, z drugim okoli 5000," je pojasnil direktor.

Še čakajočih na cepljenje je okoli 21.000. To število ostaja bolj ali manj enako, saj se ves čas prijavljajo novi kandidati. "Prijavljajo se tudi še 80-letniki. Kaže, da so videli, da so izkušnje ljudi, ki so se cepili, dobre in se zdaj tudi sami prijavljajo. Trenutno je na našem čakalnem seznamu 273 ljudi, starih 80 let," je še povedal Završnik. Cepili so tudi vse zaposlene v zdravstvu, ki so se želeli cepiti. Enako velja za zaposlene in oskrbovance domov za varstvo odraslih. Cepijo tudi posebej ranljive rizične bolnike in starejše od 75 let.

V cepilnem centru Velenje trenutno cepijo starejše od 75 let, vzporedno pa v tem tednu še vedno kronične bolnike in od srede tudi šolnike. Cepili so že okoli 2000 starejših od 75 let (vključno z vsemi nad 80 let in več). Na čakalnih listah imajo še okoli 4000 starejših od 60 let. Starejše od 70 let bodo predvidoma lahko začeli cepiti čez 14 dni ob predpogoju, da bodo prihodnji teden dobili dodatne odmerke cepiva družb Pfizer in BioNTech ali Moderna in ne le za drugi odmerek.

V tem tednu bodo cepili z vsemi tremi vrstami cepiva, tako z Moderninim (prvi odmerek za starejše od 75 let) kot tudi s Pfizerjevim (drugi odmerek za starejše od 80 let) in AstraZenecinim, s katerim cepijo posebej ranljive bolnike in zaposlene v šolstvu. Kot so še pojasnili v ZD Velenje, jih veseli, da so zaenkrat vsaj za drugi odmerek cepivo dobivali redno. Prejemajo ga redno tedensko, ne pa vedno vseh količin, ki jih naročijo. Veseli bi bili, če bi ga dobili več in bi lahko cepili še več ljudi, ki si tega želijo. Obveščanje o predvidenih dobavah pa se je v zadnjem obdobju bistveno izboljšalo in o količinah cepiva dobijo informacijo bistveno prej, kot se je to dogajalo januarja, so dodali.

V Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki skrbi za približno 60.000 prebivalcev, so doslej cepili okoli 6500 ljudi, od tega okoli 1500 z dvema odmerkoma cepiva. Potem ko so prednostno cepili najstarejše prebivalce in ranljive bolnike, stare od 18 do 64 let, so že začeli cepiti tudi starejše od 70 let. Večinoma jih cepijo s cepivom AstraZenece, starejše tudi s cepivi Pfizerja in Moderne. Na čakalnih seznamih, ki se ves čas spreminjajo, je od 5000 do 6000 prebivalcev, je povedala direktorica doma Edith Žižek Sapač.

V Mežiški dolini so po besedah direktorja ZD Ravne na Koroškem Stanislava Pušnika z obema dozama cepiva cepili okoli tisoč prebivalcev, okoli 2300 pa z enim odmerkom. Cepljenje so starejšim ponudili tudi tako, da so jih klicali po domovih, in tako so prejšnji teden interes za cepljenje dobili še od 172 starejših od 80 let. Pušnik ocenjuje, da bodo ob napovedani dinamiki dobav cepiva še mesec in pol cepili osebe, stare med 75 in 80 let.

V ZD Kočevje so doslej že cepili tudi 160 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Nekaj je bilo takšnih, ki so jih s cepivom AstraZeneca cepili že prej, saj so bili denimo mlajši od 64 let in s pridruženimi boleznimi, ostale, za katere so ravnatelji interes javili do prejšnjega torka zjutraj, so cepili minulo soboto, nekaj jih na cepljenje še čaka, je povedal pomočnik direktorice ZD Kočevje Primož Velikonja. Skupno je sicer po njegovih podatkih v občini okoli 450 šolnikov.

V ZD Novo mesto so do zdaj cepili okoli 630 starejših od 75 let. Cepili so tudi 450 posebej ranljivih kroničnih bolnikov in nekaj drugih kroničnih bolnikov. S cepivom podjetij Pfizer-BioNTech so do zdaj cepili 1395 starejših od 80 let. Cepili so še 176 kroničnih bolnikov, 103 varovance doma starejših občanov, 105 varovancev varstveno-delovnega centra in 537 zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Skupaj so cepili nekaj manj kot 4000 ljudi. Čakalne liste dnevno posodabljajo, do zdaj pa imajo na čakalni listi še 200 starejših od 80 let in 456 starejših od 75 let. Starejše od 70 let bodo cepili naprej po nacionalni strategiji odvisno seveda od dobave cepiva in prijav, so za STA še sporočili iz ZD Novo mesto.

V ZD Nova Gorica so pojasnili, da bodo k cepljenju poleg zaposlenih v vzgoji in izobraževanju povabili tudi posebej ranljive kronične bolnike. Cepivo bodo prejeli v torek, cepilni dan pa bodo imeli v četrtek. "Pri cepljenju se držimo nacionalne strategije," je zapisala strokovna vodja Polona Campolunghi Pegan.

Doslej so cepili okoli 400 zdravstvenih delavcev, okrog 2500 starejših od 75 let, vse prijavljene v domovih starejših občanov, 40 uporabnikov VDC in 24 iz OŠ Kozara. Ta teden bodo s drugim odmerkom cepiva Pfizer cepili 680 starejših od 75 let, še 400 oseb pa bodo cepili s prvim odmerkom cepiva AstraZenece. V starostni skupini oseb nad 75 let na prvi odmerek cepiva čaka še 800 ljudi, ki bi jih ob prejemu cepiva lahko cepili v enem dnevu.

V Sloveniji tudi prvi primeri brazilske različice novega koronavirusa

V Sloveniji so odkrili prve primere brazilske različice novega koronavirusa. Po besedah vladne vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar so bili zabeleženi na območju Maribora, zaenkrat pri treh ljudeh znotraj družine, ki so imeli tesne stike. Ker podatkov o dodatno okuženih ni, upa, da gre za vnos iz tujine ter da večjega širjenja ne bo.

Logarjeva je na novinarski konferenci o covidu-19 povedala, da natančne epidemiološko jasne povezave še niso odkrili, gre pa najverjetneje za stike v delovnem okolju, kjer je prihajalo do potovanj med državami na Balkanu, Nemčijo in Slovenijo.

"Zato je mogoče, da je nekdo od zaposlenih bil tisti, ki je vnesel virus in je nato zbolel njegov sodelavec v tem podjetju in nato okužbo prenesel na domače," je dejala Logarjeva in dodala, da je prvi bolnik trenutno hospitaliziran v mariborskem UKC, ostala dva člana družine pa že dobro okrevata v domačem okolju.

Logarjeva je ob tem glede epidemioloških razmer dejala, da se stanje v državi za zdaj ne izboljšuje tako hitro, kot bi si želeli. Stanje glede števila hospitaliziranih se je konec tedna celo nekoliko poslabšalo, a Logarjeva upa, da je temu vsaj delno tako zaradi dejstva, da je med vikendi nekaj manj odpustov iz bolnišnic in se bo trend trend zmanjševanja priliva novih bolnikov v bolnišnice v naslednjih dneh nadaljeval.

Večjega sproščanja ukrepov ta teden ne pričakuje, saj se epidemiološke razmere ne izboljšujejo. Glede vračanja dijakov v srednje šole je povedala, da so se tako odločili na pobudo šolskega ministrstva.

Logarjeva meni, da je smotrno, da v času umirjanja stanja, čeprav še nismo dosegli rumenega epidemiološkega stanja v vseh regijah, vseeno storijo ta korak. Hkrati so se odločili za obvezno nošenje mask v razredih tako za učitelje kot za dijake in učence od šestega razreda naprej.

"V vseh teh mesecih smo se naučili, da maske pomagajo pri omejevanju širjenja okužbe. Če sta v prostoru dve osebi in nobena ne nosi maske, je skoraj 70-odstotna možnost prenosa virusa. Če okuženi nosi masko, neokuženi pa ne, se verjetnost že bistveno zmanjša, nekoliko nižji je učinek, če je obratno. Medtem ko v primerih, ko masko nosita oba, tveganje za prenos okužbe skoraj izničimo," je pojasnila Logarjeva.

Ob tem je zagotovila, se odstotek kisika v krvi v primeru nošenja maske ne zniža, kar pomeni, da zaradi tega naša kri ne bo nič manj oksigenirana in naši možgani ne bodo delovali nič slabše. Strah, da bodo otroci zaradi mask doživljali pomanjkanje kisika, je zato po njenem neupravičen.

Še enkrat je poudarila nujnost nadaljevanja cepljenja proti covidu-19 po programu in čim prejšnjo precepljenost populacije, kar je eden od najbolj učinkovitih ukrepov, ki omeji širjenje bolezni kot tudi obolevnost.

Čim prej je po njenem mnenju treba doseči vsaj 60-odstotno precepljenost prebivalstva, potem pa se moramo skupaj potruditi, da bo ta čim višja. Kot pravi, je vsaj 90-odstotna precepljenost tista, ki zanesljivo ustavi širjenje virusa. Takrat po njenem ne prihaja več do epidemičnih, pač pa le še do posamičnih pojavov pri tistih, ki ne morejo biti cepljeni ali ne ustvarijo zadostne zaščite s protitelesi.

Doslej je bilo po vsem svetu s cepivom AstraZenece proti covidu-19 cepljenih 80 milijonov ljudi, resnih neželenih učinkov pa je bilo izredno malo, nekaj deset, je ma dopoldanski novinarski konferenci vlade poudaril Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Pri tem pa motnje strjevanja krvi niso navedene kot možen neželeni učinek cepiva.

Zaradi grožnje, ki jo predstavljajo nove različice SARS-CoV-2, od danes veljajo zaostreni pogoji za prehajanje meje. Na notranjih schengenskih mejah so znova uvedli kontrolne točke. Spremenili so se tudi pogoji glede predčasne prekinitve karantene ob prihodu v državo.