247 novih okužb: bolnišnice bodo postopno začele redni program

V nedeljo smo v Sloveniji opravili 1428 PCR-testov. Od tega je bilo pozitivnih 247, kar je 17,3 odstotka. Umrlo je osem bolnikov s covidom-19.

V bolnišnicah se zaradi bolezni covid-19 zdravi 584 bolnikov, na intenzivni negi so 104. V nedeljo so sicer, kot poroča vlada, iz bolnišnic v domačo oskrbo odpustili 13 oseb.

Štirinajstdnevno povprečje števila potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev znaša 522,1. Najvišjo štirinajstdnevno incidenco beležijo v obalno-kraški regiji, kjer to število znaša 744,4. Sledijo primorsko-notranjska (629,1), gorenjska (587,9) in pomurska regija (554,2).

Najboljše 14-dnevno povprečje potrjenih okužb pa beležijo v zasavski regiji, kjer znaša 372,7. Sledita posavska (440,9) in goriška (444,2), je na vladni novinarski konferenci povedala vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša.

'Razmere niso tako stabilne, kot bi si želeli'

Ob tem je opozorila, da so med regijami z najvišjo incidenco prav tiste, kjer so se danes pričele šolske počitnice. Pozvala je k doslednemu spoštovanju ukrepov proti širjenju okužb.

Višjo štirinajstdnevno incidenco v Evropi beležijo le v Španiji, Češki, na Portugalskem in v Latviji, je podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) navedla Bratuša. "Razmere v Sloveniji resnično niso tako stabilne, kot bi si želeli," je dodala.

Bolnišnici Topolšica in Sežana nista več covidni bolnišnici

Zaradi izboljšanja epidemiološkega položaja v državi in zmanjšanja števila hospitaliziranih covidnih bolnikov bolnišnici Topolšica in Sežana nista več covidni bolnišnici in lahko začenjata izvajati svoj redni program, pa je danes povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte.

Po besedah Fortejeve smo trenutno v prvi fazi izhodne strategije bolnišnic iz epidemije, saj se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov zmanjšalo pod 700. Poleg tega, da bolnišnici Topolšica in Sežana več nista predvideni za obravnavo covidnih bolnikov, so v tej fazi tudi izdali priporočilo bolnišnicam, naj imajo 10 odstotkov svojih zmogljivosti namenjenih za covidne bolnike. Izjema pri tem je klinika Golnik, ki je specializirana za pljučne bolezni, kjer naj bo ta delež 15 odstotkov.

V pričakovanju druge faze

Fortejeva upa, da bodo v kratkem prešli v drugo fazo izstopne strategije, ki nastopi takrat, ko število hospitaliziranih covidnih bolnikov pade pod 500. Takrat za covidne bolnike ne bodo več predvidene bolnišnice Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje, Brežice in Izola, pač pa bodo lahko pričele z izvajanjem svojega rednega programa, je pojasnila državna sekretarka. 

Splošna bolnišnica (SB) Jesenice bo v drugi fazi zaradi požarne in energetske sanacije ter gradnje nove intenzivne enote ukinila intenzivno enoto za covidne bolnike, medtem ko bodo vse na novo sprejete intenzivne covidne bolnike nameščali na Golniku, kirurške bolnike pa Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

V tretjo fazo bomo glede na izhodno strategijo prešli, ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov v državi padlo pod 250. Takrat bodo covid bolnišnice ostale UKC Ljubljana in Maribor, klinika Golnik ter SB Celje, Novo mesto in Nova Gorica, je danes pojasnila Fortejeva.

V četrti fazi, ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 100, pa te bolnike oskrbovali še v obeh kliničnih centrih in na Golniku. V primeru še večjega padca bolnikov, se ukinejo tudi intenzivne postelje na Golniku.

V urgentnih centrih vse bolnišnice ohranijo sive cone, kjer bodo paciente s sumom na okužbo z novim koronavirusom izolirali. Če je bolnik pozitiven, se glede nadaljnje obravnave prerazporedi glede na izhodno strategijo, je dodala Fortejeva.

"Zdravstveni sistem se bo torej postopno pričel ukvarjati z rednim programom. Vsak lahko s preventivnim obnašanjem in doslednim spoštovanjem ukrepov pripomore, da bo naše zdravstvo ponovno lahko normalno delovalo," je pozvala državna sekretarka.

Na vprašanje, koliko zdravstvenega programa v času epidemije ni bilo opravljenega ter kdaj ga bo mogoče nadomestiti, je pojasnila, da je bilo povprečno opravljenega 75 odstotkov rednega programa, pri čemer je bil ta delež v obeh kliničnih centrih in bolnišnicah, kjer so bili posebej obremenjeni s covidnimi bolniki, manjši. Kdaj in kako bi lahko nadomestili program, je po njenih besedah zelo zahtevno vprašanje, bo pa treba po prihodu novega zdravstvenega ministra znova pregledati, ali je strategija razpisovanja enkratnih programov za skrajševanje čakalnih vrst še vedno ustrezna.

Sicer pa je Fortejeva spomnila, da je za nami prvi vikend po sprostitvi omejitev gibanja na občine. Številni se se odpravili na najbolj znane turistične točke, kjer je bilo zaznati veliko število obiskovalcev. Prav tako je bila minuli vikend velika gneča v nakupovalnih središčih.

Vse obiskovalcev trgovskih centrov je pozvala, naj dosledno upoštevajo vse preventivne ukrepe, kot so ohranjanje medsebojne razdalje, nošnja mask in razkuževanje rok. Svoje nakupe naj opravijo premišljeno in hitro, v trgovinah naj se ne zadržujejo po nepotrebnem. Tudi vse trgovce naproša, naj zagotovijo varno okolje za obiskovalce.

Vse obiskovalce turističnih krajev pa je pozvala, naj premišljeno izbirajo svoje destinacije za izlete in naj zberejo kraje, kjer ni pričakovati tolikšnega obiska izletnikov.

Po besedah državne sekretarke poteka hitro testiranje po vsej Sloveniji brez večjih zapletov, v skladu s termini, ki jih določijo izvajalci hitrih testiranj. Zdravstveni domovi so se odlično organizirali, testiranje šolnikov in gospodarstva poteka dobro. Tako zaenkrat nima podatka, da na katerem od testirnih mest po državi nimajo hitrih testov in da zato ne bi mogli izvajati hitrega antigenskega testiranja. Namreč z ministrstva za zdravje so prejšnji teden pojasnili, da je hitrih testov, ki jih je država od Majbert Pharma kupila za potrebe množičnega testiranja, zmanjkalo. Fortejeva pa je danes še pojasnila, da imajo nekateri izvajalci tudi lastne teste.

UKC Ljubljana: Potek epidemije je nepredvidljiv

Iz UKC Ljubljana so sporočili, da so imeli danes zjutraj hospitalizirane 204 covidne bolnike (v največjem obsegu jih je bilo 352). V Bolnišnici Petra Držaja ostajajo odprti covid oddelki, ki trenutno na treh lokacijah skrbijo za 40 bolnikov (v največjem obsegu so za 110).

Glede na trenutno izboljšanje in zmanjšano število sprejemov je omogočeno vnovično delovanje necovidnih dejavnosti na lokacijah posameznih oddelkov Interne klinike – Klinični oddelek (KO) za hipertenzijo,  KO za revmatologijo, KO za gastroenterologijo ter v enem nadstropju Ortopedske klinike. Kot dodajajo, to sicer ne pomeni ponovnega delovanja teh oddelkov v celotnem obsegu, saj osebje Interne klinike še vedno ključno prispeva k delovanju obstoječih covidnih oddelkov v prostorih DTS.

"Žal je nemogoče napovedati, kako se bo trend nadaljeval, saj je potek epidemije nepredvidljiv in se bodo temu prilagajale kapacitete vseh slovenskih bolnišnic," so še pojasnili v ljubljanskem UKC.

Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov v UKC Maribor pa trenutno znaša 102, od tega je na intenzivnem zdravljenju 23 pacientov. V nedeljo so v mariborski bolnišnici umrli trije pacienti. Skupno število vseh do sedaj odpuščenih bolnikov s covidom-19 iz mariborskega kliničnega centra pa se je povzpelo do številke 1591.

SB Nova Gorica: Marca načrtujejo povečanje okulistične dejavnosti

O tem, v kolikšnem obsegu in kateri oddelki so se na račun zmanjšanja hospitalizacij covidnih bolnikov lahko vrnili k necovidnim aktivnostim, smo povprašali tudi druge slovenske bolnišnice. Iz novogoriške so za 24ur.com pojasnili, da so od sredine februarja povečali operativni program na področju ortopedske (70 odstotkov) in ginekološke dejavnosti (75 odstotkov). ORL program ostaja nizek (40 odstotkov), kirurški programi se realizirajo v 60 odstotkih. Število specialističnih ambulant pa se tedensko načrtuje glede na prisotnost izvajalcev.

Na vprašanje, kaj pričakujejo – kateri oddelki se bodo postopoma vračali k drugim aktivnostim najprej in kateri bodo na vrsti zadnji, pa so v SB dr. Franca Derganca Nova Gorica odgovorili, da v začetku marca načrtujejo povečanje še okulistične dejavnosti. "Načrtovanje 'necovid' aktivnosti ostaja odvisno od zasedenosti covid oddelka in ostalega razpoložljivega zdravstvenega kadra," je razložil v.d. direktorja zavoda Ernest Gortan.

Kako pa ocenjujejo trend padanja hospitalizacij, kaj to pomeni za zdravstvene delavce in delo oddelkov? "Ocenjujemo, da se bo z zmanjševanjem števila hospitalizacij covidnih bolnikov postopno povečeval obseg obravnave necovid pacientov, kljub temu, da skladno z Izhodno strategijo Ministrstva za zdravje RS ostajamo covid bolnišnica," je še dejal Gortan.

SB Celje: Zaprli dva covidna oddelka, enega preselili, en pa ostaja

Z zmanjševanjem števila hospitaliziranih pacientov z okužbo covid-19, v SB Celje postopoma zmanjšujejo število bolniških postelj namenjenih njihovi obravnavi. Tako so že zaprli covid-4 navadni oddelek, ki je bil na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe in covid-2 navadni oddelek, ki je bil na Oddelku za bolezni prebavil in na Oddelku za hematologijo in onkologijo. "Covid-3 navadni oddelek, ki je bil na Urološkem oddelku smo preselili na Negovalni oddelek, prav tako ostaja odprt covid-1 navadni oddelek na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja," pravijo.

"Po zaprtju omenjenih covidnih navadnih bolnišničnih oddelkov je bilo v njihovih prostorih opravljeno temeljito čiščenje in dezinfekcija. Oddelek za ortopedijo in športne poškodbe ter Urološki oddelek sta že začela delati v svojih prostorih, vendar dejavnost izvajata v polovičnem obsegu. Čiščenje prostorov Oddelka za bolezni prebavil in Oddelka za hematologijo in onkologijo še poteka," dodajajo v celjski bolnišnici.

Vračanje dejavnosti v okvire pred epidemijo bo sicer potekalo postopoma, saj so tudi oddelki, ki ne obravnavajo covidnih pacientov, omejeni v svojih kapacitetah zaradi zdravljenja teh bolnikov, predvsem na področju kadra. "Ta se trenutno še vedno vključuje v delo tako na covidnih oddelkih kot tudi v urgentnem centru, ki deluje v dveh vzporednih enotah, v čisti in covidni urgenci. Veliko omejitev predvsem pri izvajanju operativnih programov pa predstavlja tudi dvotirna intenzivna terapija, ena za covidne paciente in druga za ostale paciente, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Povečanje programov tako pričakujemo predvsem takrat, ko bo urgentni center spet deloval na enem mestu in se bo zmanjšalo število intenzivnih postelj potrebnih za covidne paciente." Zadnji enoti, ki se bosta zaradi njihove obravnave vrnili k svoji osnovni dejavnosti bosta Negovalni oddelek in Dnevna bolnišnica operativnega področja, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja pa bo še nekaj časa predvidoma namenjen predvsem bolnikom s covidom-19.

Trend zmanjševanja covidnih pacientov je po njihovem ugoden, pomeni pa postopno vračanje zdravstvenih delavcev k delu na matičnih bolnišničnih oddelkih in postopno večanje obsegov izvajanja nenujnih storitev in elektivnih posegov.

Še vedno smo v oranžni fazi

Še vedno smo sicer v oranžni fazi epidemije, je poudarila tudi Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco. Za prehod v rumeno fazo in dodatno sproščanje ukrepov mora število okužb v sedemdnevnem povprečju pasti pod 600, število hospitaliziranih zaradi covida-19 pa pod 500. Vladni načrt takrat predvideva pouk na šolah in fakultetah za vse dijake oziroma študente, odprtje preostalih servisnih dejavnosti in odpravo policijske ure. Izjemno pomembno pa je, da državljani na poti k temu cilju še vedno upoštevajo samozaščitne in preventivne ukrepe za preprečevanje okužb z novim koronavirusom.