Londonski župan zaradi naraščanja okužb razglasil krizne razmere

"Kruta resnica je, da nam bo v naslednjih nekaj tednih zmanjkalo postelj za bolnike, če se širjenja virusa ne bo drastično upočasnilo," je v izjavi sporočil londonski župan Sadiq Khan in pozval k večji podpori osrednje britanske vlade.

"Razglašamo krizne razmere, ker je grožnja, ki jo virus predstavlja našemu mestu, na kritični točki. Če ne ukrepamo takoj, bi bil lahko naš zdravstveni sistem preobremenjen in umrlo bo več ljudi," je posvaril po poročanju britanskega BBC.

Glede na ocene je z novim koronavirusom okužen eden od 30 Londončanov. Trenutno je v bolnišnicah 7000 covidnih bolnikov, kar je v primerjavi z aprilskim vrhom epidemije 35-odstotni porast, je dejal Khan. Te številke so močno narasle v zadnjem tednu.

Khan upa, da bo njegova odločitev vplivala na premierja Borisa Johnsona, da bo sprejel dodatne ukrepe v boju proti širjenju novega koronavirusa. Obenem je pozval Londončane, naj odigrajo svojo vlogo s tem, da se strožje držijo ukrepov. "Danes jih prosim, naj ostanejo doma, razen če ni absolutno nujno, da ga zapustijo. Ostanite doma, da zaščitite sebe, svojo družino, prijatelje in druge Londončane ter da zaščitite naš zdravstveni sistem," je sporočil.

Krizne razmere, kakršne je danes razglasil Khan, sicer pomenijo izredni dogodek, ki terja uveljavitev posebnih ukrepov s strani služb za nujno pomoč, zdravstvenega sistema ali lokalnih oblasti. Razglasitev pomeni, da službe za nujno pomoč in bolnišnice ne morejo zagotavljati svoje običajne ravni delovanja, pojasnjuje BBC.

Epidemiološke razmere so sicer zaostrene tudi v drugih delih države, ki se v Evropi uvršča med najhuje prizadete v pandemiji covida-19. V zadnjih 24 urah je na Otoku umrlo 1325 ljudi, kar je največ v enem dnevu doslej. Pred tem je največ ljudi, 1224, umrlo 21. aprila, na vrhuncu prvega vala epidemije. Skupno je doslej covid-19 v Veliki Britaniji terjal življenja 79.833 ljudi.

Švedski parlament razširil pooblastila vladi za ukrepanje v pandemiji

Švedski parlament je danes s posebnim zakonom razširil pooblastila vladi za ukrepanje v pandemiji covida-19. Vlada Švedske, ki se je s pandemijo soočala le s priporočili in ne prisilnimi ukrepi, bo imela zdaj možnost zapreti lokale, trgovine ali pa javni promet.

"Švedski model" soočanja je bil vseskozi kontroverzen, saj se ta država kot edina v Evropi ni odločila za uvedbo strogih omejitev javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Kljub temu v prvem valu ni doživela velikega števila okužb in smrti. Se je pa to spremenilo jeseni v drugem valu in tudi Švedska se zdaj sooča z visokimi številkami okužb in posledično preobremenjenim zdravstvom.

Zato se zdaj obdobje omejevanja covida-19 zgolj s priporočili o socialni distanci in higienskimi ukrepi končuje in bo vlada lahko uvedla tudi bolj restriktivne ukrepe. Šlo naj bi sicer bolj za sprejemanje omejevalnih ukrepov na posameznih javnih mestih, ne kar za splošne prepovedi javnega zbiranja. Poleg tega bo zdaj kršilce mogoče kaznovati, kar doslej ni bilo mogoče. Novi zakon bo začel veljati v nedeljo.

Nov črn mejnik v Nemčiji 

V Nemčiji so v zadnjem dnevu poročali o 1188 novih smrtnih primerih covida-19, kar je največ od začetka epidemije. Obenem so potrdili še 31.849 novih okužb z novim koronavirusom, je razvidno iz podatkov inštituta Roberta Kocha. Skupno je v državi umrlo že 38.795 covidnih bolnikov. Dosedanji rekord so zabeležili 30. decembra, ko je v enem dnevu umrlo 1129 ljudi. Največ novih okužb v enem dnevu so sicer imeli 18. decembra, ko so potrdili 33.777 okužb.

Ker med prazniki niso izvedli obsežnejših testiranj, bo dejanska incidenca po besedah kanclerke Angele Merkel znana šele 17. januarja. Incidenca zadnjih sedmih dni je trenutno 136,5 okužbe na 100.000 prebivalcev. Doslej so v državi sicer potrdili več kot 1,8 milijona okužb.

Na Hrvaškem podaljšali poostrene protikoronske ukrepe do konca januarja

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 6742 testih potrdili 1098 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 38 bolnikov s covidom-19, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Čeprav so trendi pozitivni, je število okužb še vedno visoko, zato bodo veljavne protikoronske ukrepe podaljšali do konca januarja, so napovedali.

Današnje število novih okužb v zadnjih 24 urah je nižje, kot je bilo prejšnja dva petka, je na novinarski konferenci v Zagrebu povedal vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak. Izpostavil je, da se število na novo okuženih manjša, ter spomnil, da so konec novembra lani imeli tudi po več kot 4000 novih okužb dnevno.

Poudaril je, da se znižuje število pozitivnih med testiranimi, ki je preteklem tednu padlo na 20,7 odstotka. Kot je dejal, je 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev 351,8, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1032,9.

Na Hrvaškem je trenutno 5794 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 2251 bolnikov s covidom-19, na ventilatorjih je 194 ljudi. V samoizolaciji je nekaj manj kot 18.300 državljanov. Skupno so od 25. februarja lani potrdili skoraj 218.000 okužb z novim koronavirusom in 4304 smrtne žrtve covida-19. Okrevalo je skoraj 207.850 obolelih. Doslej so testirali skoraj 1.062.000 državljanov, so še objavili. Izpostavili so, da se je na Hrvaškem do četrtka do 19. ure proti covidu-19 cepilo 24.985 ljudi.

Hrvaški minister za zdravje Vili Beroš je dejal, da se je po zaostritvi epidemioloških ukrepov pred tremi tedni za približno četrtino zmanjšalo število ljudi, ki jih zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnicah. Občutno manj je bolnikov na ventilatorjih, posledično se znižuje dnevno število umrlih s covidom-19. Meni, da so nižje številke posledica zaostrenih ukrepov, ki so jih uveljavili pred tremi tedni, a je ocenil, da še ni podlage za omilitev ukrepov.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je napovedal, da bodo veljavne ukrepe podaljšali do 31. januarja. Pojasnil je, da so trendi pozitivni, a so številke še vedno visoke. Pri odločitvi niso izključili niti morebitnih negativnih posledic za širitev okužb po decembrskih praznikih in potresu na območju Siško-moslavške županije.

Po odkritju britanskega seva v avstralskem Brisbanu ustavili javno življenje

V Avstraliji so v mestu Brisbane prvič potrdili britanski sev novega koronavirusa, ki velja za bolj nalezljivega. Brisbane, kjer so potrdili okužbo, se je odločil, da bo preventivno za tri dni ustavil javno življenje. V milijonskem mestu bo od danes zvečer do ponedeljka zvečer veljala omejitev gibanja, saj bodo lahko prebivalci svoje domove zapustili le izjemoma, na primer za nakup osnovnih potrebščin ali za pot na službo. Na prostem so ob tem obvezne maske.

"Ukrep razumite kot podaljšan konec tedna doma z vašo družino ali prijatelji," je povedala premierka zvezne države Queensland Annastacia Palaszczuk.

Sev novega koronavirusa iz Anglije so potrdili pri čistilki v hotelu za preživljanje karantene v Brisbanu. Palaszczukova je okoli 16 ur po potrditvi okužbe danes zjutraj napovedala zaprtje. Nemudoma po napovedi zaprtja javnega življenja so meščani začeli množično nakupovati. Več trgovin je izropanih. 

To je prvi primer tega bolj nalezljivega seva v Avstraliji zunaj ustanov za preživljanje karantene.

Avstralska vlada se je poleg tega odločila omejiti mednarodne povezave. Do 15. februarja bodo mednarodne letalske povezave zmanjšali za 50 odstotkov. Dodatno bodo zaostrili pogoje za vrnitev v Avstralijo, med drugim se bodo morali potniki pred letom testirati na novi koronavirus.

Madžarska podaljšala delno zaprtje države do 1. februarja

Madžarska je v okviru protikoronskih ukrepov podaljšala delno zaprtje države do 1. februarja, je sporočil premier Viktor Orban. Dokler ne bo na voljo dovolj cepiva, bodo v veljavi ukrepi, je dejal in dodal, da je dobava cepiv v okviru EU počasna, zato se Madžarska pogovarja tudi z Rusijo, Kitajsko in Izraelom.

"Delovna skupina je sklenila, da se podaljša trenutne omejitve do 1. februarja," je dejal Orban v intervjuju za radio Kossuth, so sporočili iz njegovega urada. "Dokler ne bo dovolj cepiva, bomo ohranili ukrepe," je dodal.

Na Madžarskem bo tako najmanj do februarja v veljavi policijska ura, prepoved zbiranja in obvezno nošenje mask. Še naprej bodo v državi odprte osnovne šole in vrtci, predavanja na univerzah bodo potekala na daljavo. Ukrepi so sicer v veljavo stopili 11. novembra.

V državi so doslej cepili več kot 42.500 zdravstvenih delavcev. Orban je bil ob tem kritičen, da so zaenkrat prejeli le 80.000 odmerkov. Dobava cepiv v okviru EU je počasna, Madžarska pa se glede cepiva pogovarja tudi z Rusijo, Kitajsko in Izraelom, je dodal.

WHO: Najrevnejše države lahko pričakujejo cepivo proti covidu-19 v nekaj tednih

Najrevnejše države na svetu bodo prve pošiljke cepiva proti covidu-19 prejele predvidoma do sredine februarja, so v četrtek sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije. Cepiva bodo dostavili v okviru mednarodne pobude Covax, ki si je zagotovila skoraj dve milijardi odmerkov. 

Namen Covaxa je pravična razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu. Zagotoviti želijo cepivo za 20 odstotkov prebivalstva v vsaki od sodelujočih držav do konca leta. Z zbranimi sredstvi pa so pokrili stroške nabave za 92 najrevnejših držav v projektu.

Vodja oddelka WHO za cepiva Kate O'Brien je zagotovila, da bodo prve pošiljke cepiva začeli dostavljati v prihodnjih tednih. Poudarila je, da je to način, kako bodo revnejše države dejansko dobile cepivo.

WHO je 31. decembra izdal nujno dovoljenje za cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, s tem pa odprl pot za ves svet, da države pospešijo postopke odobritve uvoza in distribucije cepiva. Glede na pregled cepiv so jih doslej 63 testirali na ljudeh, od tega jih je 21 v zaključni fazi testiranja. Še 172 potencialnih cepiv razvijajo v laboratorijih.

O'Brienova je ob tem pojasnila, da lahko že v prihodnjih tednih pričakujejo nove odobritve cepiv. Za zdaj je v stik z WHO stopilo 15 proizvajalcev, ki imajo vso potrebno dokumentacijo.