V četrtek 46 novookuženih, precepljenih 30,5 odstotka Slovencev

V petek smo v Sloveniji na okužbo z novim koronavirusom skupno testirali 56.573 oseb – 2161 s PCR-testi in 54.412 s hitrimi antigenskimi testi (HAT). Pozitivne hitre antigenske teste zadnje mesece prostojni sicer še dodatno preverjajo z zanesljivejšimi testi PCR. Pri tem so včeraj tako potrdili 46 okužb, kar predstavlja 2,1 odstotka testiranj.

Da je epidemiološka slika precej spodbudna pa kaže podatek, da tudi včeraj nismo zabeležili nobene nove smrtne žrtve covida-19.

Bolnišnično zdravljenje potrebuje 74 covidnih bolnikov, 26 jih je hospitaliziranih na oddelkih intenzivne nege.

Po podatkih Covid-19 Sledilnika povprečje novih primerov v zadnjih sedmih dneh znaša 48,1. 14-dnevna pojavnost na 100.000 pa je padla na 46,6.

Polno cepljenih je v tem trenutku 639.791 Slovencev oziroma 30,5 odstotka (tako po navedbah Sledilnika, kot NIJZ).

Lani umrlo 19 odstotkov prebivalcev več kot povprečno v letih od 2015 do 2019

Lani je umrlo 24.016 prebivalcev, kar je 19 odstotkov več kot povprečno v obdobju od 2015 do 2019. Umrli moški so bili stari povprečno 75,3 leta, ženske pa 82,9. Na umrljivost je močno vplival novi koronavirus, saj je osnovni kazalnik umrljivosti dosegel najvišjo vrednost, odkar na Statističnem uradu RS (Surs) spremljajo statistiko umrlih.

Kot so še navedli na Sursu, je bilo med umrlimi 11.733 moških in 12.283 žensk. Osnovni kazalnik umrljivosti, ki meri število umrlih na 1000 prebivalcev, je lani dosegel vrednost 11,4.

Lani je tako umrlo za 18,8 odstotka oziroma 3795 več prebivalcev kot povprečno v letih od 2015 do 2019. Razlika med številom umrlih v posameznem mesecu je bila v primerjavi s povprečji istih mesecev od 2015 do 2019 lani največja v novembru (91,6 odstotka), druga največja pa v decembru (81,8 odstotka).

Lani je na dan povprečno umrlo 66 prebivalcev oziroma deset več kot od 2015 do 2019. Največ ljudi je umrlo v prvem tednu decembra, in sicer 801 prebivalec.

Presežna umrljivost je bila lani v primerjavi s povprečjem od 2015 do 2019 najvišja v gorenjski regiji, in sicer 24-odstotna. Sledile so ji pomurska (23-odstotna umrljivost), koroška (21-odstotna umrljivost) in savinjska regija (21-odstotna umrljivost). Najnižja umrljivost je bila v goriški regiji, in sicer šestodstotna.

Povprečna starost umrlih je lani znašala 79,2 leta, s čemer je bila za 1,1 leta višja od povprečne starosti umrlih leto prej. Povprečna starost umrlih moških je bila 75,3 leta (1,4 leta višja kot leto prej), umrlih žensk pa 82,9 leta (0,8 leta višja kot leto prej).

Na Sursu so beležili tudi prezgodnjo umrljivost, ki pove, koliko odstotkov oseb je bilo v posameznem letu ob smrti starih manj kot 65 let. Lani je bilo takšnih smrti 13,7 odstotka, in sicer med moškimi 19,4 odstotka, med ženskami pa 8,2 odstotka. Dodali so, da je delež takih smrti med moškimi vedno večji kot med ženskami, a da se med obojimi zmanjšuje.

Je bilo pa lani pričakovano trajanje življenja nižje za skoraj eno leto. Dečki, ki so se lani rodili v Sloveniji, lahko tako pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali 77,81 leta, kar je 0,7 leta manj kot tisti, ki so se rodili leto prej. Lani rojene deklice pa lahko ob nespremenjeni umrljivosti pričakujejo 83,39 leta, kar je 0,8 leta manj kot deklice, rojene leto prej.

Hkrati je bila lani pri nas po podatkih Sursa stopnja umrljivosti dojenčkov ena najnižjih med državami članicami Evropske unije. Med umrlimi je bilo tako 41 dojenčkov oziroma 2,2 na 1000 živorojenih.