V ponedeljek 740 okužb. 'JV regija več ne izpolnjuje pogojev za rumeno fazo'

V ponedeljek so v Sloveniji opravili 4700 PCR-testov in potrdili 740 okužb z novim koronavirusom, je objavila vlada. Delež pozitivnih testov je znašal 15,7 odstotka, sedemdnevno povprečje novih okužb je 764. Hospitaliziranih je bilo 506 covidnih bolnikov, 90 na oddelkih za intenzivno nego. V domačo oskrbo so odpustili 63 oseb, sedem jih je umrlo.

Sedemdnevno povprečje novopotrjenih okužb je v ponedeljek zraslo za dva, za 21 pa se je v primerjavi z dnevom prej zmanjšalo število bolnikov s covidom-19, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo. Ena oseba manj je potrebovala zdravljenje na oddelku intenzivne terapije.

Po podatkih Covid-19 Sledilnika je v državi trenutno 10.602 aktivnih okužb.

Med občinami, ki so izstopale glede na v ponedeljek potrjene nove okužbe, je vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša omenila Celje s 35 novimi okužbami, Žalec z 18, Slovensko Bistrico s 15, pa tudi Kamnik, kjer so v ponedeljek potrdili 16 novih okužb, Kranj, kjer so jih potrdili 24, in Škofjo Loko, kjer so zabeležili 17 novih okužb.

V Ljubljani so v ponedeljek potrdili 91 novih okužb, v Mariboru 26. Na Obali pa sta izstopali Izola z 10 novimi okužbami in Koper s 38. Obalno-kraška regija sicer ostaja regija z najslabšimi epidemiološkimi razmerami.

Po podatkih Covid-19 Sledilnika je v državi trenutno 10.602 aktivnih okužb.

Prihodnji teden žalna slovesnost v spomin preminulim

14. marca 2020 je v Sloveniji ugasnilo prvo življenje zaradi covida-19. Ob obletnici bo tako ob 11. uri v parku Mihe Potočnika na ljubljanskih Žalah pripravljena žalna slovesnost, s katero se bo Slovenija poklonila spominu vseh preminulih zaradi Covida-19 in izrekla sožalje in sočutje njihovim svojcem. Žalni nagovor bo imel v imenu države predsednik republike Borut Pahor. V znak žalovanja in življenja bo ob tem v parku posajena vrba, ki jo bo blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. 

Jugovzhodna Slovenija ne izpolnjuje pogojev za rumeno fazo

Celotna Slovenija ostaja v oranžni fazi, pogoja za prehod v rumeno fazo – manj kot 500 hospitaliziranih bolnikov in 7-dnevno povprečje potrjenih okužb pod 600 – na ravni države še nista izpolnjena. 

Kot je na novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, podatki kažejo, da obalno-kraška regija ostaja regija z najvišjo incidenco, najboljše epidemiološke razmere ostajajo v posavski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. A v slednji se razmere počasi slabšajo. "Sedemdnevno povprečje tam znaša 45, kar pomeni, da ta regije ne več izpolnjuje pogojev za rumeno fazo," je dejala Bratuševa.

Vlada se bo z zadnjimi epidemiološkimi podatki sicer seznanila na sredini seji.

Ravnatelji po mnenju ministrstva priprave na vrnitev v šolo opravili odlično

Organizacija in izvedba pouka v sedanjih epidemioloških razmerah za ravnatelje šol predstavlja velik izziv, a so glede na prve odzive iz šol ti svoje delo opravili več kot odlično, pa je povedala v. d. generalne direktorice direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Nataša Kranjc.

Kot je na vladni novinarski konferenci dodala Krajnčeva, po informacijah, ki jih prejemajo drugi dan izvajanja učnih aktivnosti v srednjih šolah tudi za dijake nižjih letnikov, se ti v šolskih prostorih počutijo dobro in imajo veliko motivacije ter želje po znanju. K temu po njenem gotovo pripomore tudi ponovno druženje z vrstniki.

Čeprav je vračanje dijakov v šolske klopi predvideno šele v rumeni fazi, so na šolskem ministrstvu prisluhnili dijakom in ravnateljem, saj se zavedajo, da je šola prvi in najpomembnejši prostor za izobraževanje, delo na daljavo pa tega ne more v celoti nadomestiti. "Tega se zavedajo tudi dijaki sami, zato so vse bolj izražali željo po vrnitvi v šolo," je dodala Krajnčeva.

Za njihovo varno vračanje so v prvi fazi poskrbeli z rednim tedenskim testiranjem vseh zaposlenih, za teden pa so začeli tudi s prednostnim cepljenjem zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Krajnčeva je zato na vse zaposlene pozvala, da se cepljenja udeležijo v čim večjem številu in tako prispevajo k čim hitrejši normalizaciji življenja.

Dijaki in zaposleni bodo ob tem po njenem za bolj varno učno okolje pripomogli tudi z doslednim nošenjem zaščitnih mask, ki so obvezne za vse in ves čas prisotnosti v šoli. Na ministrstvu se sicer zavedajo nekaterih težav, zlasti pri izvajanju športne vzgoje, zato priporočajo izvajanje pouka v čim večji meri na prostem.

Glede ocenjevanja znanja je Krajnčeva dejala, da so učitelje najprej napotili k utrjevanju in šele nato k preverjanju znanja, da lahko nadoknadijo morebitno pomanjkanje znanja. Ob tem je še povedala, da za zdaj še ne razmišljajo o tem, da bi tudi prihodnje leto maturo prilagodili dijakom, ki letos obiskujejo tretji letnik. O tem se bodo odločali na podlagi ugotovitev letošnje mature, je dodala.

Ker obstaja bojazen učiteljev pred ponovnim zapiranjem, naj bi nekateri hiteli s pridobitvijo čim več ocen že v marcu, to pa lahko precej obremeni dijake. Krajnčeva pravi, da so ravnateljem in učiteljem naročili izdelavo mrežnih načrtov za ocenjevanje, saj tovarniško pridobivanje ocen ne prispeva k dobremu počutju v šoli in ne pokaže pravega znanja.

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al Mansour pa je povedala, da je na njeni Srednji poklicni in strokovni šole Bežigrad trenutno 1056 dijakov treh različnih smeri, zaradi prostorske stiske pa izvajajo eno in pol izmenski pouk, razen pri izvajanju praktičnega pouka, ki poteka v dveh izmenah. Na šoli bo od ponedeljka dnevno prisotno okoli 640 dijakov, učitelji pa bodo izvajali ure pouka tako v šoli kot iz šole na daljavo.

"Največji izziv tudi za nas predstavlja pouk športne vzgoje, kjer bodo morali dijaki odslej prav tako nositi zaščitne maske, kar jim lahko predstavlja veliko težavo," je dejala Al Mansourjeva in dodala, da so učiteljem priporočili, da prva dva tedna z dijaki zgolj ponavljajo snov ter s tem preverijo, koliko znanja so dejansko osvojili na daljavo.

Kot je povedala, se je na njihovi šoli za cepljenje prijavilo okoli 60 odstotkov zaposlenih, okoli 20 odstotkov pa jih je bodisi na bolniški ali pa so covid-19 že preboleli. Ostali čakajo na izkušnje svojih kolegov.