918 novih okužb. Janša: Več podatkov nakazuje, da smo na začetku tretjega vala

V ponedeljek je bilo sicer opravljenih tudi 47.109 hitrih antigenskih testov, koliko je bilo pozitivnih, pa ni znano, saj jih potrjujejo s PRC-testi. Na današnji dan je v Sloveniji po podatkih Sledilnika covid-19 aktivnih 10.444 primerov okužbe. Sedemdnevno povprečje znaša 716. 

Hospitaliziranih je 451 oseb s covidom-19, kar je nekoliko manj kot dan prej, ko se je v bolnišnicah zdravilo 463 oseb. Na oddelkih za intenzivno nego se zdravi 83 obolelih, iz bolnišnic pa je bilo včeraj odpuščenih 59 ljudi. Umrle so tri osebe s covidom-19.

Po besedah Maje Bratuša, ki vodi vladne novinarske konference glede covida-19, so glede na potrjene okužbe v ponedeljek izstopale občine Ajdovščina z 18 in Nova Gorica s 15 potrjenimi okužbami. V Celju je bilo potrjenih 54 okužb, v Žalcu 30 in v Novem Mestu 24 okužb. V Kranju so potrdili 22 novih okužb, v Kopru 41, v Ljubljani 104 in v Mariboru 45.

Na ravni države 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev znaša 493, kar je več kot dan prej, ko je znašala 486. Najvišja je še vedno v obalno-kraški regiji, ki ji sledijo koroška, gorenjska in goriška regija. Še vedno pa ostaja najnižja 14-dnevna pojavnost v posavski, jugovzhodni in pomurski regiji.

Kot je še povedala Bratuša, 7-dnevna pojavnost na ravni države znaša 239, po zadnjih podatkih pa ima med regijami najvišjo 7-dnevno pojavnost goriška regija, za njo pa zasavska in koroška. Najnižjo 7-dnevno pojavnost imata posavska in primorsko-notranjska regija.

Za zdaj je izpolnjen samo en pogoj za prehod v rumeno fazo na nacionalni ravni. Vlada bo stanje ponovno presojala v sredo. Predsednik vlade Janez Janša je sicer komentiral podatke in dejal, da nakazujejo na to, da smo na začetku tretjega vala. 

Zaustavitev cepljena z AstraZeneco: Odpovedanih na stotine že naročenih na prvi odmerek

Slovenija je včeraj začasno zaustavila cepljenje s cepivom AstraZenece, potem ko je to storilo že več evropskih držav zaradi informacij o pojavu krvnih strdkov po cepljenju. Dokazov, da cepivo povzroča krvne strdke, sicer ni. Zdravstveni domovi so morali zato odpovedati na stotine že naročenih na prvi odmerek. Samo v Zdravstvenem domu Ljubljana bi morali v torek cepiti približno 2.100 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v Mariboru pa so imeli naročenih dobrih 1.300 kroničnih bolnikov in tudi šolnikov, ki se doslej še niso cepili. 

"Odziv ljudi je bil v bistvu nekako neko olajšanje, ker so bili v preteklih dneh zaskrbljeni," je dejal Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. "Jaz se zelo bojim, kaj bo, ko bo cepivo nazaj uvedeno, kako bomo ljudem povrnili zaupanje v to cepivo," pa je dejala Štefka Zaviršek, direktorica ZD Grosuplje in dodala, da bo treba v ponovno zaupanje vložiti veliko truda.

V grosupeljskem zdravstvenem domu so sicer nameravali v naslednjih dveh dneh cepiti 200 ljudi. "Sprašujejo zelo veliko, tudi tisti, ki so eno dozo že dobili," je še dejala Zavirškova in pojasnila, da jih je zanimalo, kako bo z drugo dozo. "Precej jih je tudi strah, kaj se bo zgodilo. Mi smo v petek popoldne cepili šolnike, pa vrtce in seveda so se zdaj prestrašili," je dodala.

A kot pomirja tudi Jus, je razpon med prvim in drugim odmerkom dovolj velik, da ne bo prišlo do težav. Se pa bo cepljenje šolnikov in kroničnih bolnikov, ki še niso prišli na vrsto, nekoliko zavleklo.

Posvetovalna skupina: Cepivo je varno

Glede varnosti cepiva se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je opozoril na nujnost cepljenja proti covidu-19, konec tedna pa naj bi se s cepivom AstraZenece cepil tudi sam. Da pa sicer precepljenost rešuje celotno vprašanje tega nehvaležnega obdobja epidemije, je dodal. Opozoril je še, da je treba javnost glede cepljenja naslavljati z verodostojno in prijazno besedo ter z željo, da bi se cepilo čim več ljudi. Ta beseda naj ima tudi avtoriteto, saj največji učinek dosežejo ljudje, ki jim javnost zaupa, zdravniki in znanstveniki, je poudaril.

Pristavil je, da je prepričan, da je "vlada ravnala prav in previdnostno", ko se je "na osnovi zelo jasno izražene zaskrbljenosti ljudi in spričo informacij o morebitnih stranskih učinkih pri cepljenju s cepivom AstraZenece" odločila za začasno zaustavitev cepljenja ter počakala na odločitev Evropske agencije za zdravila.

O varnosti cepiva bodo danes razpravljali tudi strokovnjaki WHO. 

Stališče posvetovalne skupine za cepljenje ostaja nespremenjeno, je na današnji vladni novinarski konferenci pojasnila vodja skupine Bojana Beović. Po do zdaj znanih podatkih je cepivo varno. Pogostost trombemboličnih dogodkov po dosedanjih ocenah namreč ne presega pogostosti v splošni populaciji. V Sloveniji pa takšnih dogodkov po besedah Beovićeve nismo zabeležili. Spremljajo pa vse neželene učinke po cepljenju pri nas in poročila Evropske agencije za zdravila, ki analizira take dogodke iz drugih držav. Po cepljenju smo sicer zabeležili šest smrti, a preiskave niso pokazale na kakršnekoli povezave s cepljenjem. 

Prvo poročilo o nezaželenih učinkih po cepljenju z AstraZeneco je prišlo iz Avstrije, kjer so sprožili preiskavo po eni smrti in enem hudem obolenju po cepljenju. Kasneje je več držav v celoti začasno prekinilo cepljenje. Vzroki so različni. V nekaterih državah so ugotovili posamezne primere hudih nezaželenih učinkov, druge države pa se sklicujejo na podatke iz drugih držav. Na primer na Švedsko, od koder poročajo o štirih hudih primerih krvnih strdkov in krvavitev. 

A EMA poudarja, da korist cepljenja presega nevarnost cepljenja, zato naj se cepljenje nadaljuje, medtem pa se bo nadaljevala tudi analiza zapletov, je še dejala Beovićeva. Da cepljenja ni potrebno zaustaviti, meni tudi WHO. Po mnenju Beovićeve bi lahko četrtkovo sporočilo EMA, če bo pozitivno glede cepiva AstraZenece, lahko povečalo zaupanje ljudi v cepljenje. Se pa strinja s predlogom, da bi bilo v tem primeru dobro, če bi se s tem cepivom cepil politični vrh in tudi vsi prepoznani, ki se ukvarjajo s cepljenjem, saj bi s tem dali tudi pozitivno sporočilo ljudem glede zaupanje v cepljenje.

Če EMA v četrtek ne bo dala pozitivnega mnenja varnosti cepiva AstraZenece, pa bo treba namesto tega cepiva uporabiti druga cepiva. V tem mesecu se že pričakujejo večje dobave cepiva Pfizer, prihaja tudi cepivo Johnson & Johnson.

Število zapletov z nevarnimi strdki ne presega pogostnosti nevarnih strdkov sicer v populaciji. Po sedaj znanih podatkih je bilo v Evropi zabeleženih 37 dogodkov z nevarnimi krvnimi strdki v časovni povezavi s cepljenjem pri 17 milijonih cepljenj. V Evropi sicer beležimo dva dogodka z nevarnimi krvnimi strdki na milijon cepljenj, sicer pa je pogostnost hudih strdkov 3 na 1000 ljudi na leto po nedavni ameriški raziskavi. Strdki so pogostejši pri starejših ljudeh. "Pogostnost zapletov je majhna, prav tako ni za zdaj nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. To samo po sebi govori proti temu, da bi bilo treba cepljenje ustaviti," je povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ.  

Začasna zaustavitev iz previdnosti je po njenih besedah sporočilo, da so cepiva pod nadzorom. Obenem pa bo po odločitvi EME, če ta ne sprejme drugačnih priporočil, to tudi sporočilo, da je cepljenje res varno. 

Znano je sicer, da zdravilo aspirin preprečuje strjevanje krvi. A Beovićeva ne svetuje ljudem, naj po cepljenju vzamejo to zdravilo, ker ima aspirin tudi neželene učinke, nekritično jemanje tega zdravila vnaprej pa bi bilo lahko nevarno, saj so med prijavljenimi primeri motenj strjevanja krvi po cepljenju tudi taki, ko gre za krvavitve, ne pa strdke. Ravno ta heterogenost prijavljenih primerov po njenem mnenju kaže, da v resnici nimajo povezave s cepljenjem.

Beovićeva je poudarila, da so bila vsa cepiva proti covidu-19 preizkušena v obsežnih kliničnih študijah, ki so zajele na desettisoče ljudi. A nekatere nezaželene stranske učinke se opazi šele, ko cepivo prejme npr. milijon ljudi. Pomembno je, da se takšni dogodki spremljajo po vsem svetu, saj je posamezna država lahko premajhna, da bi se zaznali. "Ker ne moremo vnaprej vedeti, za kaj gre, in ker so nekateri stranski učinki videti nepovezani, pa vendarle niso, se najprej zbirajo vsi nezaželeni učinki. Oziroma karkoli se zgodi v povezavi s cepljenjem, ker šele kasnejša analiza lahko govori o morebitni vzročni povezanosti," je dejala Beovićeva in to ponazorila s primerom prometne nesreče: posamezna res ni videti povezana, a če se jih po svetu zabeleži več, lahko pomislimo, da npr. neko zdravilo vpliva na sposobnost vožnje. 

"Pri številnih prijavljenih neželenih dogodkih vzroka oziroma vzročne povezanosti s cepljenjem ni mogoče neposredno določiti," je še dodana Beovićeva. 

Vodja svetovalne skupine za cepljenje je komentirala tudi neusklajenost cepljenja po državi, ko ponekod pridejo na vrsto mlajši in zdravi ljudje, ponekod pa niti 70-letniki ne. Dejala je, da je svetovalna skupina že pred dvema tednoma predlagala, da bi kronične bolnike cepili po bolnišnicah, a se to za zdaj ni zgodilo. Tako se cepivo deli enakomerno izbranim zdravnikom po državi, pri čemer imajo nekateri samo mlajšo populacijo in te odmerke namenijo mlajšim. Po njenem mnenju bi se moralo razmisliti o drugačnem pristopu, kar pa je v domeni delovne skupine, ki jo vodi koordinator cepljenja Jelko Kacin.

Raziskava: Med epidemijo smo uživali več nezdrave hrane, več kadili in uživali alkohol

Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi kaže, da velika večina še vedno upošteva predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, najnižjo podporo pa ima nočna omejitev gibanja. Med posledicami epidemije pa je poslabšanje življenjskega sloga prebivalstva, pričakuje pa se tudi rast kroničnih nenalezljivih bolezni.