Število hospitaliziranih nad 500. 'Vse bolnišnice so spet covidne bolnišnice'

V ponedeljek so v Sloveniji opravili 5022 PCR-testov za okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 981 okužb, je sporočila vlada. Delež pozitivnih testov je v ponedeljek znašal 19,5 odstotka, v nedeljo je bil 15,7-odstoten.

V bolnišnici zdravijo 507 covidnih bolnikov, to je 13 več kot v ponedeljek, dva več potrebujeta intenzivno zdravljenje. Včeraj so iz bolnišnice odpustili 50 covidnih bolnikov.

Sedemdnevno povprečje okužb na dan se je s ponedeljkovih 820 povečalo na 829.

V ponedeljek je po podatkih vlade umrlo devet oseb s covidom-19.

Po zadnjih podatkih niti eden od dveh pogojev za rumeno fazo (manj kot 500 hospitaliziranih in manj kot 600 potrjenih primerov) ni več izpolnjen. Nazadnje je več kot 500 covidnih bolnikov potrebovalo bolnišnično oskrbo 9. marca.

Epidemiološka slika v Sloveniji se v zadnjih dneh torej slabša, po ocenah Instituta Jožef Stefan se Slovenija bliža rdeči fazi. Vodja svetovalne skupine Mateja Logar in direktor NIJZ Milan Krek sta že med vikendom napovedovala, da bo treba sprejeti nove ukrepe. A po neuradnih informacijah strokovna skupina, ki se je sestala včeraj, ne bo predlagala pomembnejšega zaostrovanja ukrepov. Svoje odločitve bo sicer jutri sporočila vladi, ta pa bo odločila o ukrepih.

Največjo pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev beležijo na Koroškem (688,9 v zadnjih 14 dneh in 403,8 v zadnjem tednu), v obalno-kraški regiji (643,4 v zadnjih 14 dneh in 367,1 v zadnjem tednu) in zasavski regiji (647,4 v zadnjih 14 dneh in 358,7 v zadnjem tednu), najmanjšo pa v Posavju (267,2 v zadnjih 14 dneh in 134,2 v zadnjem tednu). Slovensko povprečje sicer znaša 514,9 okužbe na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh in 276,4 v zadnjem tednu.

Med občinami glede na v ponedeljek potrjene okužbe izstopajo naslednje občine: Celje z 52 potrjenimi okužbami, Nova Gorica z 31, Žalec s 27, Novo mesto jih je imelo 26, Koper 21, Grosuplje in Piran 18, Litija 17, Ivančna Gorica 16, Šentjur 15, Brežice in Sežana 14. V Ljubljani je bilo potrjenih 120 novih okužb, v Mariboru pa 53, je povedala Bratuša.

Po podatkih Sledilnika covid-19 je bilo v ponedeljek 10.874 aktivnih primerov okužb.

Carotta: Zaradi slabšanja epidemiološkega stanja so vse bolnišnice spet covidne bolnišnice

Zaradi slabšanja epidemiološkega stanja so vse bolnišnice spet covidne bolnišnice, je na dopoldanski vladni novinarski konferenci povedal koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta. Tako bosta morali brežiška in izolska bolnišnica spet začeti sprejemati covidne bolnike, ostale bodo morale povečati kapacitete, namenjene covidnim bolnikom.

"Na žalost moram reči, da je tudi v bolnišnicah tretji val," je na novinarski konferenci o covidu-19 povedal Carotta.

Za prilagoditev drugi fazi izhodne strategije, v katero bolnišnice uvrščajo zaradi slabšanja epidemiološkega stanja v državi, imajo na voljo 48 ur. To pomeni, da bodo morale imeti na voljo deset odstotkov kapacitet za covidne bolnike, v Kliniki Golnik je ta delež 15-odstoten.

V drugo fazo izhodne strategije so bolnišnice prešle, ker se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov povzpelo nad 500. To število je meja med drugo in tretjo fazo, v kateri manjšim bolnišnicam ni bilo več treba sprejemati novih covidnih bolnikov.

Carotta je tudi povedal, da so tretji epidemični val pričakovali že v januarju, ko se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov nekoliko povečalo, a takratno povečanje števila hospitaliziranih ni bilo zaradi začetka tretjega vala, ampak zaradi druženj med novoletnimi prazniki. V naslednjih mesecih se je število hospitaliziranih vztrajno zmanjševalo, tako je bilo konec januarja 1066 hospitaliziranih, konec februarja pa le 542, torej se je prepolovilo. Najmanj hospitaliziranih covidnih bolnikov je bilo 13. marca.

Zato so pripravili izhodno strategijo, ki bi pomenila usklajeno sproščanje posteljnih kapacitet za covidne bolnike in normalizacijo celotnega zdravstvenega sistema.

Tako so določili, da bolnišnice preidejo v prvo fazo izhodne strategije, ko število hospitaliziranih covidnih bolnikov pade pod 900. V tej fazi so vse bolnišnice zmanjšale svoje kapacitete, namenjene covidnim bolnikom, na 15 odstotkov, oba klinična centra na 10 odstotkov, klinika za pljučne bolezni Golnik pa na 20 odstotkov.

V drugi fazi, ki se je začela, ko je število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 700, so vse bolnišnice zmanjšale posteljne kapacitete za covidne bolnike na 10 odstotkov, na Golniku pa na 15 odstotkov.

V tretji fazi bolnišnice z manjšimi posteljnimi kapacitetami niso več sprejemale novih covidnih bolnikov, bi pa še zdravili že sprejete bolnike. Na ta način bi postale necovidne bolnišnice, kar je v tem času tudi uspelo bolnišnicama v Brežicah in Izoli.

V četrti fazi, ko število hospitaliziranih pade pod 300, pa se iz sistema covidnih bolnišnic izključijo še bolnišnice v Murski Soboti, na Jesenicah in v Slovenj Gradcu. Ko se bo število covidnih bolnikov spustilo pod 100, jih bodo obravnavali le še v obeh kliničnih centrih in na Golniku.

Ob tem je Carotta poudaril, da mora biti ne glede na fazo izhodne strategije v vsakem urgentnem centru in v ambulantah nujne medicinske pomoči zagotovljena obravnava covidnih bolnikov ne glede na to, ali gre za covidno ali necovidno bolnišnico.

Iz slovenjgraške bolnišnice so danes sporočili, da tudi v njihovi regiji beležijo večja žarišča na novo obolelih. Trenutno zdravijo 11 covidnih bolnikov, enega na intenzivni negi. Dnevno pregledajo okoli deset bolnikov s sumom na okužbo z novim koronavirusom. Trenutno zagotavljajo 10 navadnih postelj in tri intenzivne postelje za covidne bolnike. Če bi se stanje poslabšalo, bodo to število lahko povečali na 25 običajnih in sedem intenzivnih.

V novomeški bolnišnici je trenutno hospitaliziranih 27 covidnih bolnikov, od tega sedem na intenzivnem oddelku. Doslej so uspeli zagnati predvsem operativni program, a opažajo, da število okužb rahlo narašča. Skupna zaščitenost vseh zaposlenih v bolnišnici je 70-odstotna, zato verjamejo, da jih tretji val ne bo močno kadrovsko ohromil.

V gospodarstvu se ob rasti okužb bojijo vnovičnega zaprtja

V gospodarstvu se ob vnovičnem poslabševanju epidemiološke slike v državi bojijo, da bi se vlada vnovič odločila zapreti nekatere dejavnosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) jo pozivajo, naj v primeru morebitnega ponovnega zaostrovanja ukrepov zagotovi čim bolj nemoteno delovanje gospodarstva.

Pred sredino sejo vlade, na kateri bo odločala o nadaljnjih ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusnih obolenj v prihodnjih tednih, so z GZS sporočili, da delovna mesta niso vir okužb. Te se izraziteje širijo pri drugih, pretežno prostočasnih aktivnostih prebivalstva, so zapisali.

Vladi zato predlagajo, naj skrbno preuči morebitne dodatne ukrepe in jih oblikuje tako, da bodo gospodarske dejavnosti čim manj ovirane pri poslovanju. "S tem bomo ohranili razmeroma dobro razpoloženje v gospodarstvu ter omejili potrebe po novih podpornih ukrepih," so prepričani.

S Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) pa so medtem sporočili, da jih "veseli dejstvo, da so trgovine od februarja po večmesečnem zaprtju v glavnini odprte, zato lahko trgovci nemoteno opravljajo svojo primarno dejavnost". Kot so poudarili, trgovina že ves čas epidemije covid-19 uspešno opravlja nalogo nemotene osnovne preskrbe prebivalstva, pri tem pa uspešno izvaja vse zaščitne ukrepe NIJZ. "V času epidemije se je izkazalo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe s covidom-19 in nikoli ni predstavljala vira okužb," so zapisali.

Po njihovih besedah to dokazujejo tudi rezultati hitrih testiranj, ki jih je TZS doslej izvedla skupaj z Ministrstvom za zdravje in zunanjimi mobilnimi izvajalci. "V obdobju enega meseca je pri 3902 hitrih testih delež pozitivnih testiranih zaposlenih v trgovini znašal 0,00128 odstotka. Navedeno dokazuje, da obisk v trgovini ostaja varen za potrošnike in za zaposlene. Zato pozivamo vlado, da pri pripravi morebitnih nadaljnjih ukrepov upošteva vlogo trgovine kot temeljne dejavnosti tako za preskrbo prebivalcev z dobrinami kot z vidika panoge, ki ustvari največ prihodkov v domačem gospodarstvu ter ohrani trgovine odprte," še sporočajo s TZS.

Na sežanski osnovni šoli v karanteno še dva razreda

Po ponedeljkovih testiranjih in potrjeni okužbi z novim koronavirusom pri še dveh učencih Osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani so v karanteno poslali še dva razreda. Skupno je v karanteni tako 18 od skupno 39 razredov. Okužbo z novim koronavirusom so potrdili pri okoli 30 učencih in štirih zaposlenih na šoli.

Pouk na sežanski osnovni šoli kljub temu poteka nemoteno, seveda ob spoštovanju vseh predpisanih zaščitnih ukrepov, je povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. Danes dopoldan bodo testirali še druge otroke, ki so se morda okužili, tako da se bo število že popoldan lahko spet spremenilo.

Po besedah v. d. ravnateljice Bojane Škabar ukrepajo takoj, ko izvejo za potrjeno okužbo učenca. Vsem staršem učencev iz njegovega razreda pošljejo SMS-sporočilo ter jih obvestijo, da bodo učenci delo nadaljevali na daljavo. Starše tudi usmerijo k spremljanju dodatnih obvestil v sistemu eAsistent, kjer jih obveščajo o navodilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, o stikih ter o nadaljnjem poteku pouka.

V. d. ravnateljice je starše ob tem še pozvala, naj v šolo pošiljajo le zdrave otroke, saj se je dogajalo, da so k pouku prihajali tudi učenci z znaki prehlada.

O morebitnih okužbah na šoli obveščajo tudi zaposlene, ti pa potem preverijo, ali so bila upoštevana vsa navodila, kot so prezračevanje, maske in medsebojna razdalja, v nasprotnem primeru jim svetujejo samoizolacijo, je pojasnila Škabarjeva. Na šoli imajo sicer 105 zaposlenih, od tega se jih je 12 cepilo proti covidu-19, 18 pa jih je bolezen že prebolelo.

Vlada sprejela predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih. Pojav novih različic virusa, ki predstavljajo veliko nevarnost za hitrejše širjenje okužb, namreč po mnenju vlade zahteva striktno upoštevanje epidemioloških navodil. 

Osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo ali prihajajo iz ogroženih območij, morajo tako ostati v karanteni na domu na način, da niso v stiku z osebami, ki niso člani njihovega gospodinjstva. Prav tako novela zakona uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem. Novela tudi določa evidence, ki jih vodita Nacionalni inštitut za javno zdravje in Policija in so potrebne za nadzor in spremljanje ukrepa karantene na domu ter določa neizvajanje karantene na domu kot prekršek.