Pristojni so v ponedeljek opravili 4588 PCR-testov in 43.736 hitrih antigenskih testov. Z bolj zanesljivimi PCR-testi so potrdili 1049 novih primerov. Delež pozitivnih testov je znašal 22,9 odstotka. Hospitaliziranih je 617 bolnikov s covidom-19, od tega jih je 146 na intenzivni negi. Iz bolnišnice so odpustili 79 pacientov, umrle so štiri osebe.
Po podatkih covid-19 Sledilnika je v državi trenutno aktivno okuženih 13.786 oseb. Sedemdnevno povprečje okužb glede na vladne podatke znaša 1014. Pretekli ponedeljek so potrdili 273 okužb, saj je ob praznikih opravljenih manj testiranj.
Samotestiranje v šolah bo potekalo enkrat tedensko
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na novinarski konferenci predstavil postopek samotestiranja v osnovnih in srednjih šolah. Kot je pojasnil, je namen testiranja vzpostaviti varno okolje v šolah za učence, dijake in zaposlene. Gre za enostaven in varen postopek, rezultati pa so na voljo v 15 minutah.
Hočevar Gromova: Pandemija je ustvarila tudi epidemijo informacij
Dr. Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na novinarski konferenci predstavila rezultate 9. vala raziskave SI-PANDA. Večina anketiranih upošteva predpisana priporočila za preprečevanje prenosa virusa. Najmanj podpore je med vprašanimi uživala nočna omejitev gibanja na prostem, ki jo je podpiralo le 32,6 odstotka.
Popolno zaprtje države v smislu zaprtja večjega dela gospodarstva in stroge omejitve gibanja je podpirala le petina anketirancev (20,7 odstotka). 65 odstotkov jih meni, da cepivo proti covidu-19 lahko pripomore k zajezitvi širjenja virusa. 57,8 odstotka jih je navedlo, da se bodo cepili, ko bodo na vrsti za cepljenje. Namera za cepljenje je najvišja do zdaj.
Med tistimi, ki se še niso cepili, bi se jih 45,8 odstotka cepilo, če bi lahko sami izbrali, s katerim cepivom bodo cepljeni. Več kot tretjina necepljenih oseb (35,9 %) bi se cepila v primeru, da bi bilo cepljenje pogoj za dopustovanje v tujini. Med anketiranci je zaznana nagnjenost k teorijam zarot. Trend je stabilen ves čas raziskave (december 2020 - marec 2021), kar potrjuje ugotovitve, da je pandemija nalezljive bolezni tudi v Sloveniji okrepila infodemijo.
"Nagnjenost k teorijam zarote je relativno velika. Lahko vidite, da je največja pri osebah, ki imajo znake depresivne motnje, pri osebah s srednješolsko izobrazbo ali manj ter pri osebah, ki se do sedaj še niso cepile," je pojasnila strokovnjakinja. Po drugi strani je nagnjenost k teorijam zarote najmanjša pri osebah, ki so do sedaj prejele vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19.
Mag. psihologije Nina Krohne je pojasnila, da je duševna stiska, ki jo posamezniki čutijo v času epidemije, srednje intenzivna. Udeleženci raziskave se z njo srednje uspešno spoprijemajo. Anketirane najbolj skrbi strah pred izgubo bližnjih, negotova prihodnost ter omejevanje svoboščin. Med epidemijo je prišlo do porasta nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu in na delovnem mestu.
Večina meni, da psihološke podpore ne potrebuje. Tisti, ki menijo, da podporo potrebujejo, večinoma pomoči niso poiskali.
KOMENTARJI (447)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.