2292 novih okužb. Beovićeva: Število okuženih se bo povečevalo

Pristojni so poleg 6068 testov PCR opravili tudi 31.256 hitrih antigenskih testov, potrdili so 2292 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil tako v ponedeljek za 3,8 odstotne točke višji kot dan prej.

Hospitaliziranih je 510 oseb, najmlajša oseba je stara 19 let, 131 bolnikov pa je na intenzivni negi. V ponedeljek je za covidom-19 v bolnišnicah umrlo 10 ljudi, je ob tem sporočila vlada.

Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh znaša 1810, kar je 88 več kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev je 959 oziroma 61 več kot dan prej. Število aktivnih primerov v državi po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znaša 20.252 in je od nedelje naraslo za 1288.

Po podatkih vlade je bilo v ponedeljek cepljenih 2606 oseb. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.183.937 ljudi ali 56 odstotkov vseh prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 66 odstotkov prebivalstva, med starejšimi od 50 let pa 77 odstotkov. Z vsemi odmerki pa je cepljenih 1.113.046 oz. 53 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 18 let jih je precepljenih 62 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 73 odstotkov. S poživitvenim odmerkom se je doslej po podatkih NIJZ cepilo 39.797 ljudi.

Beovićeva: Število okuženih se bo povečevalo

Delež pozitivnih PCR-testov se povečuje, tako je bilo v ponedeljek pozitivnih že skoraj 38 odstotkov opravljenih PCR-testov. To je največ v tokratnem epidemičnem valu. Največ pozitivnih testov je bilo sicer 5. januarja letos, ko jih je bilo pozitivnih 49,3 odstotka. Tudi sicer so bili tako visoki deleži pozitivnih PCR-testov ob prelomu iz lanskega na letošnje leto. 

Beovićeva je danes v izjavi medijem dejala, da je enak trend tudi v drugih evropskih državah. "Države z boljšo precepljenostjo celotnega prebivalstva imajo okužb v tem času, ko marsikje naraščajo zaradi jesenskih razmer, bistveno manj," je dodala. Vrh poslabševanja epidemioloških razmer bomo po njenih besedah dočakali takrat, ko bo "populacija zasičena z virusom, ko bo ta dosegel vse ljudi bodisi zaradi obolevanja ali cepljenja". Tako je po ocenah neimunih še nekaj sto tisoč ljudi. "Ko bomo imeli 90 odstotkov populacije imune, se bo epidemija ustavila," je napovedala in opozorila, da bo epidemija v delu cepljene populacije izzvenela z bistveno manj žrtvami kot pa pri delu populacije, ki bodo bolezen prebolevali.

Pa vendar so trenutne epidemiološke razmere v primerjavi z drugim epidemičnim valom drugačne. Po eni strani je delež tistih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo ob okužbi, manjši. Zaskrbljujoče pa je, da je prisotna delta različica novega koronavirusa, ki je bistveno bolj kužna, prav tako oboleva prebivalstvo, pri kateremu je bolj verjetno, da bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. Tako opozarja na naraščanje števila bolnikov na oddelkih za intenzivno nego, kar ponavadi sledi naraščanju covidnih bolnikov v bolnišnicah.

Po njenih besedah so realne napovedi, da bomo presegli zasedenost 150 postelj na intenzivni terapiji. Če bo naenkrat potrebovalo intenzivno nego preveč ljudi, vse obravnave ne bodo več mogoče. Zato znova opozarja, naj se ljudje cepijo in obnašajo zaščitno, naj se spoštuje pogoj PCT.

V bolnišnicah zdravijo tudi nekatere, ki so zboleli kljub cepljenju proti covidu-19. Glede na pogovore z zdravniki gre v največji meri za osebe, ki so bile cepljene pred več kot šestimi meseci, je dejala. Tudi izkušnje iz Izraela, Škotske in ZDA to potrjujejo. Ob tem je dodala, da ko so bila cepiva proti covidu-19 odobrena, ni bilo na voljo podatkov o tem, koliko časa zagotavljajo zaščito.

Komentirala je tudi odločitve nekaterih, ki se kljub pozitivnemu hitremu testu ne udeležijo PCR testiranja. "Če se potem ne osamijo in širijo virus, je to kriminalno dejanje," je izpostavila. Čeprav ni noben pristojen za nadzor nad tem, ali se na hitrem testu pozitivni dejansko osamijo, pa Beovćeva poudarja osebno odgovornost vsakega od nas. "Vsak človek mora zase vedeti, kaj dela. Če se ne bo osamil, bo lahko okužil koga od bližnjih, lahko se bo potem njihova bolezen slabo končala ali z zelo velikim trpljenjem," je poudarila.

Direktor ZD Maribor: Praktično vsak drugi, ki pride na naše odvzemno mesto, je pozitiven

Trenutno se kaže, da je delež pozitivnih PCR-testov najvišji tam, kjer je najmanjša precepljenost - v Podravski regiji. Zanimanje za cepljenje proti covidu-19 v regiji, ki je po precepljenosti že sedaj na repu, stagnira. Na testiranjih v mariborskem zdravstvenem domu je po besedah direktorja Jerneja Završnika pozitiven že vsak drugi PCR-test.

Završnik ocenjuje, da se je število obolelih s covidom-19 na njihovem območju v zadnjem tednu povišalo za 70 odstotkov. "Medtem ko je bilo v prejšnjih tednih pozitivnih okoli 25 odstotkov odvzetih PCR-brisov, jih je zdaj pozitivnih 50 odstotkov," je dejal

Pri hitrih antigenskih testih je odstotek pozitivnih manjši, a ti so manj zanesljivi kot PCR-testi. "Pri PCR gre za ljudi, ki jih zdravniki napotijo na bris zaradi suma na novi koronavirus, in tu je zdaj praktično vsak drugi, ki pride na naše odvzemno mesto, pozitiven," je pojasnil.

Sicer je tudi zanimanje za testiranje v zadnjem času upadlo. "Nekoč smo delali okoli 6000 antigenskih testov na teden, zdaj jih delamo približno 2000. To je tudi posledica tega, da se je več ljudi cepilo," pravi Završnik. Pri hitrih antigenskih testih odkrijejo enega ali dva okužena s covidom-19 na dan, a ob tem dodaja, da so tudi ljudje, ki so na hitre testu pozitivni, a potem ne gredo tudi na PCR-test.

Upad zanimanja tudi na cepilnih mestih

Od srede bodo v mariborskem zdravstvenem domu izvajali hitre antigenske teste na novi lokaciji v Jezdarski ulici. Selitev z dosedanje lokacije na Partizanski cesti bodo izvedli danes, zato bodo ta dan izjemoma izvajali hitre antigenske teste samo do 15. ure. PCR-testiranje in cepljenje medtem ostajata na istih lokacijah, manjše kraje pa pokrivajo tudi z mobilno enoto.

Tudi na cepilnih mestih je zanimanje ljudi za prihod upadlo. "V prejšnjem tednu smo cepili s prvim odmerkom 201 človeka, z drugim 355 in s tretjim dobrih 200 ljudi. V primerjavi s prejšnjimi tedni in meseci je to zelo malo," pravi Završnik in ob tem dodaja, da se cepljenje k sreči ni ustavilo.

V cepilnem centru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki pokriva 200.000 ljudi, so doslej porabili 164.000 odmerkov cepiva proti covidu-19. "Z našim številom cepljenih s prvim odmerkom se približujemo 70 odstotkom, je pa še vedno zelo velik bazen necepljenih. In prav ta omogoča, da se virus relativno lahko in hitro širi, seveda ob zavedanju, da tudi cepljenje ne predstavlja 100-odstotne zaščite," je povedal Završnik.

Poudaril je, da bi za ustrezno zaščito pred trenutno prisotno delta različico virusa, ki je visoko nalezljiva, potrebovali 90-odstotno precepljenost prebivalstva.

V UKC Maribor se število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 vztrajno povečuje. V ponedeljek jih je bilo 80, od tega na intenzivnem zdravljenju 28. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku je 70,3 leta, na intenzivnem oddelku pa 67,1 leta, so sporočili iz kliničnega centra.

Strokovni direktor Matjaž Vogrin je v ponedeljek za Televizijo Slovenija povedal, da so med hospitaliziranimi bolniki večinoma necepljeni proti covidu-19. Delež cepljenih na akutnem oddelku je med 20 in 25 odstotkov ter v intenzivni enoti med 10 in 15 odstotkov, je povedal.

Cepljenje proti sezonski gripi

V ZD Ljubljana cepljenje proti gripi poteka pri osebnih zdravnikih, v nekaterih enotah so organizirani tudi termini organiziranega cepljenja v cepilnih ambulantah. 

Na cepljenje se zainteresirani naročijo v ambulanti osebnega zdravnika po telefonu ali najbolje po e-pošti. Osebe brez izbranega osebnega zdravnika se lahko na cepljenje proti gripi naročijo v enoti ZD Ljubljana, kjer so imeli nazadnje izbranega osebnega zdravnika, so sporočili iz ZD Ljubljana.

V sklopu Cepilnega centra na Metelkovi ulici 9 se je mogoče sočasno cepiti proti covid-19 in gripi. Za cepljenje proti gripi in proti covid-19 ni potrebno izpolnjevati pogoja PCT.

Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od šest mesecev do dveh let starosti), nosečnice ter za osebe z izjemno povečano telesno težo, pri katerih bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (npr. bakterijska pljučnica, bronhitis, vnetje sinusov, vnetje srednjega ušesa) in višjo smrtnostjo, so še dodali pri ZD Ljubljana.

"Cepljenje je posebej priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe. Za zaščito je potreben en odmerek cepiva pred vsako sezono gripe."

Otroci mlajši od 9 let, ki še nikoli prej niso bili cepljeni proti gripi, praviloma prejmejo dva odmerka cepiva s presledkom najmanj štirih tednov. Če ima oseba dokazano težjo alergijsko reakcijo (anafilaksijo) na katerokoli sestavino cepiva proti gripi ali je do nje prišlo po predhodnem odmerku tega cepiva, ne sme biti cepljena s cepivom proti gripi.