'V primeru zapletenih epidemioloških razmer se vlada lahko odloči, da bo uvedla obvezno cepljenje'

Bolnišnice po državi so v nizkem štartu. V Šempetrski imajo nov covidni oddelek. V Mariboru se ob povečani potrebi po posteljah za covidne bolnike sprašujejo, kako visok bo četrti val. Države članice pa medtem drvijo mimo evropskega povprečja 70-odstotne precepljenosti, Portugalska se je dvignila na 95 odstotkov. Slovenija ostaja pri 43 odstotkih. Na evropskem zemljevidu pa se je že obarvala rdeče. Novega semaforja ukrepov še ni, jasno pa je, kaj ga bo vodilo.

Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je dejala, da "predlog je, da se namesto pojavnosti števila okužb upošteva število bolnikov na intenzivnih oddelkih. Ker ves čas ponavljamo, da omejujoči dejavnik, zaradi katerega so potrebni, je zasedenost bolniških postelj, predvsem v intenzivnih enotah." Kjer po dostopnih podatkih ta trenutek med 159 hospitaliziranimi z 80-odstotki prednjačijo necepljeni ali nepolno cepljeni. Ob trenutni sliki precepljenosti, najvišji delež cepljenih je na Koroškem in Zasavju, pa se stroka ukvarja tudi z vprašanjem, tretjega odmerka.

Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je pojasnil da je cepiv dovolj. "Če se nekdo, ki je bil cepljen z dvema odmerkoma, cepi po petih do šestih mesecih s tretjim odmerkom, potem raven protiteles naraste za okoli 300 odstotkov, skratka smo zaščiteni." A trenutno smo Slovenci zakopani v konflikt med cepljenimi in necepljenimi v svojem komentarju ugotavlja odvetnik Dino Bauk, in pozabljamo, da so v državi obvezna že številna cepljenja: Zakon o nalezljivih boleznih pa po njegovem daje podlago, tudi za obvezno cepljenje proti covidu-19, kadar za to obstajajo epidemiološki razlogi.

Z njim se je v oddaji 24UR ZVEČER strinjal tudi odvetnik Blaž Mlinar Kovačič. "Pravzaprav pri nas zakon o nalezljivih boleznih daje nasprotno, celo pravico državi, da izvede vse potrebne ukrepe v zahtevnih epidemioloških razmerah, da je cepljenje za določene vrste bolezni tudi obvezno. Ne gre tukaj za to, da bi enačili pravico nekoga, da vzame neko konkretno zdravilo ali ne. Ker cepiva ne delujejo na takšen način. Ker cepiva so učinkovita, če jih vzame zadosten odstotek prebivalstva. Zato tega ne gre enačiti z jemanjem nekih zdravil." 

"Ko se ti odločiš, da se ne cepiš, s tem ne ogroziš zgolj sebe, kar je seveda tvoja pravica, ampak ogroziš tudi druge člane te družbe. In to je pravzaprav tisto, zoper česar se mora država boriti. Država ima pravico in dolžnost predvsem zagotoviti zdravo življenjsko okolje za vse državljane. Po do sedaj veljavni ureditvi bi že sedaj država lahko izvedla obvezno cepljenje." 

Toda tisti, ki so proti cepljenju bodo dejali, da v Sloveniji velja tudi svoboda izbire, ki jo tudi zagotavlja ustava in da nikogar ni mogoče prisiliti, da se cepi? Svoboda izbire ni nikoli absolutna, je pojasnil Kovačič. "Jasno je, da smo vsi v življenju omejeni z nekimi objektivnimi možnostmi izbire. In v teh primerih, ko gre za zelo zapletena vprašanja, ko gre tudi pravzaprav za vprašanja živeti ali ne živeti, je tudi ta naša pravica omejena. Omejena je v korist skupnosti. In pozabljamo, da nimamo samo pravic, ampak imamo tudi obveznosti do te družbe, v kateri živimo."

Na vprašanje, kako necepljene obravnavajo v Nemčiji, je vodja infektologije v največji berlinski bolnišnici, dr. Andrej Trampuž odgovoril, da so pravice necepljenih čedalje manjše. "Že sedaj velja, da so v zaprtih prostorih, na prireditve ali pa tudi v klubih samo tisti, ki so cepljeni, ali so preboleli, ali pa imajo dnevni negativni test. V kratkem pa negativni test, ki je že sedaj plačljiv, ne bo veljal. Tako da bodo necepljeni imeli vse manj pravic in na ta način lahko spodbujamo cepljenje, saj se sicer ne bodo mogli vrniti v svobodo."

Kakšne pa bodo pravice necepljenih v prihodnje, bodo imeli še manj dostopa do javnega življenja? Trampuž je odgovoril, da imajo celo delodajalci v kritičnih panogah že pravico vprašati svoje delavce, ali so cepljeni ali ne, da bi tako preprečili širjenje virusa na delovnem mestu.

Se pravi, da obstaja pravna podlaga za takšne ukrepe, kot jih imajo v Nemčiji, tudi v Sloveniji in niso v nasprotju s človekovimi pravicami? Tako je, je pritrdil Kovačič. "Kot sem že omenil zakon o nalezljivih boleznih določa, da v primeru zapletenih epidemioloških razmer, ko gre za prenosljive bolezni, kot covid je, se lahko država, vlada odloči, da bo uvedla obvezno cepljenje. Lahko zgolj za določene skupine ljudi, lahko pa za kar vse prebivalstvo. In to seveda ni v nasprotju z ustavo. To je povedalo tudi že evropsko sodišče za človekove pravice. Tudi naše ustavno sodišče je o tem že govorilo in obe sodišči sta pojasnili, da pri cepljenju ne gre zgolj za individualno pravico, gre za dolžnost vseh nas."

Trampuž pa ob teh razpravah in začetku šolskega leta opozarja predvsem na otroke, ki so naša prihodnost. Se strinja, da tako, kot smo v prvih valovih te pandemije prvenstveno poskrbeli za starejše ljudi, moramo sedaj poskrbeti za otroke, "ker ti prav tako zbolevajo, prav tako so prenašalci virusa in imajo tudi dolgotrajne posledice". 

Zdaj necepljeni pravijo, da jih zaradi pogoja PCT država diskriminira v primerjavi s cepljenimi. Jih res? "Ne, ne gre za diskriminacijo," je pojasnil Kovačič. "O tem je bilo v Sloveniji že veliko pogovora, tudi več institucij se je izreklo, da tukaj ne gre za diskriminacijo. Gre za to, da država ima pravico in dolžnost, da omeji dostop do javnih storitev, prireditev, tistim, zaradi katerih obstaja večji riziko, da bodo prenašali bolezen. Tukaj ne vidim nobene možnosti diskriminacije. Če smo imeli ukrepe, na primer zaprtje občin, zaprtje države, celo nekaj časa nismo smeli iti iz države, potem je seveda cepljenje in obveznost cepljenja vsaj za določene skupine ljudi povsem sorazmerna in ustavno skladna možnost."

Trampuž je dodal, da v bolnišnici, kjer deluje, nimajo bolnikov, ki so cepljeni. Imajo samo bolnike, ki niso cepljeni, ali niso popolno cepljeni, cepljeni le z enim odmerkom. "Še bolj pa je razveseljiva novica ta, da tisti, ki so preboleli covid, lahko s cepljenjem omilijo dolgotrajne kronične posledice."  Obenem pa napoveduje, da trije odmerki ne bodo dovolj, da se bo morda treba cepiti tudi četrtič ali petič. 

Zakaj? "Koronavirusi mutirajo zelo hitro. Hitreje kot drugi virusi. Tudi pri drugih virusih se moramo večkrat cepiti, da izboljšamo imunski sistem. Sedaj je naša prva naloga, da začnemo s tretjim cepljenjem, najprej starejše in imunsko oslabele, potem tudi mlajše. Medtem ko naslednje leto lahko pričakujemo četrto, nekje sred leta tudi peto dozo."

Kovačič vsem na srce polaga, da ne glede na to, kaj si mislijo o dogodkih zadnjega leta in pol, ali se strinjajo s politiko te vlade ali ne, ali se strinjajo z ukrepi ali ne, "da zmoremo vsi skupaj toliko solidarnosti, da presežemo te razlike, ker gre za nekaj več, da se cepimo". "Tako se bomo, kolikor je le mogoče, vrnili v normalno življenje."

"Če že ne solidarnostno do sebe in svojih, potem je to do mnogih drugih, tudi zdravnikov in medicinskih sester, ker je zelo težko delo na intenzivnih oddelkih. Če ne bomo sedaj začeli, potem nas čaka spet taka jesen, kot smo jo imeli lansko leto," pa je zaključil Trampuž.