V šolah upajo, da bo zaprtje trajalo le 11 dni. Pa potem? Se vračajo vsi?

Učenci in dijaki, ki so se februarja in marca ponovno vrnili v šolske klopi, se bodo 1. aprila morali spet navaditi na pouk na daljavo. Vlada je včeraj namreč sprejela dodatne ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki vključujejo zaprtje države in s tem posledično tudi vnovično uvajanje šolanja na daljavo. Tako se bodo od 1. do 11. aprila vsi osnovnošolci in dijaki šolali od doma.

'Načrtovati sistematično delo je trenutno zelo težko'

Vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol Mojca Kirbiš, sicer tudi ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Rada Robiča Limbuš, kjer je dobra polovica zaposlenih precepljena ali pa so covid-19 že preboleli, je povedala, da je treba odločitve vlade in stroke spoštovati, a da je celotno dogajanje za delovanje šol izredno naporno. "Vsi skupaj, tako vodstvo šol kot učitelji in učenci, smo utrujeni od različnih modelov in nenehnih sprememb. Komaj smo se vrnili v šole in prišli do nekega normalnega ritma, pa spet spreminjamo sistem. Načrtovati sistematično delo je zato trenutno zelo težko," je dejala.

Kot je še spomnila Kirbiševa, nihče na zagotavlja, da se 12. aprila vračajo v šole po dosedanjem modelu.

Dodatna težava, na katero so opozarjali ravnatelji, pa so šolska tekmovanja. Po njenih besedah so tekmovanje iz fizike že prestavili s četrtka na sredo popoldne, ko pa je že načrtovano tudi tekmovanje iz razvedrilne matematike. Za ostala tekmovanja še ne vedo, kdaj jih bodo izvedli, pa tudi sicer so ta letos zelo vprašljiva, saj niso vsi učenci v enakem položaju.

Kaj pa sledi 12. aprila?

Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je na današnji vladni novinarski konferenci na vprašanje, zakaj so se znova odločili za zapiranje šol, odgovorila, da želijo z vsemu ukrepi zmanjšati število stikov, tudi v šolskem okolju. Ob tem je dodala še, da se 12. aprila v šolo vračajo vsi osnovnošolci in dijaki po modelu C.

Za pojasnila smo prosili tudi Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), kjer pa so nam dejali, da je bil odlok o 11-dnevnem šolanju na daljavo sprejet šele včeraj, to pa je tudi vse, kar je doslej znanega. "Osnovnošolci in dijaki se od 1. do 11. aprila šolajo od doma. Zaenkrat velja to, po tem pa se vrnejo v šole. A o tem, kako bo naprej, se še sploh ni razpravljalo in tako nič še ni bilo sprejeto. Kaj bo naprej, po tem datumu, bo vlada namreč tehtala šele v prihodnjih dneh," so nam v telefonskem pogovoru dejali v Službi za odnose z javnostmi ministrstva.

Ravnatelj OŠ Simona Jenka Kranj Rudolf Planinšek medtem večjih organizacijskih težav ne pričakuje. "Za pripravo imamo na voljo nekaj dni. Poleg tega smo takšnega načina šolanja že vajeni, otroci in učitelji poznajo sistem," je povedal. Večje težave pa pričakuje pri ocenjevanju. "Ravno se je delo znova uteklo in smo se pripravili, zdaj pa se nam sistem znova podira. Zato nekaj težav zagotovo bo, ampak jih bomo že nekako rešili," je izpostavil. Pojasnil je, da je šolanje na daljavo predvsem povečalo razlike med dobrimi in slabšimi učenci, verjame pa, da bodo, če bo po 12. aprilu šolanje spet potekalo v šoli, na koncu šolskega leta vendarle uspešni. Večjih težav z okužbami v kranjski šoli, ki spada med največje v državi, doslej niso imeli. "Bilo je nekaj karanten, večinoma zaradi posameznih okužb med učenci," je pojasnil. Ob tem je še poudaril, da dajejo res velik poudarek preventivnim ukrepom.

Ponovno zaprtje šole je presenetilo ravnateljico OŠ Vojke Šmuc Izola Ireno Sivka Horvat. "Pričakovali smo, da bodo vsaj mlajši učenci ostali v šoli. Po drugi strani pa nas veseli, da je ta zapora kratkotrajna," je povedala. Glede na to, da bo zaprtje trajalo le poldrugi teden, Sivka Horvatova ne pričakuje, da bo to negativno vplivalo na pridobivanje ocen, ki je sicer oteženo že vso šolsko leto. Dobro pa je, da imajo samo eno ocenjevalno obdobje, s tega vidika so jim na ministrstvu in zavodu za šolstvo stopili naproti. Padanje ravni znanja zaradi šolanja na daljavo je tudi v izolski osnovni šoli opazno, prehitro pa je govoriti, za kolikšen padec gre. Po besedah tamkajšnje ravnateljice so učenci sicer resno pristopili k delu in so bili večinoma veseli vrnitve v šolo. "Verjamemo, da nam bo, ko se bo stanje enkrat normaliziralo, uspelo to znanje nekako nadoknaditi," je še dejala Sivka Horvatova.

Ravnateljica novomeške OŠ Drska Nevenka Kulovec pa meni, da je odločitev o vnovičnem zaprtju šol pravilna. Na šoli se namreč pojavljajo okužbe, en oddelek imajo v karanteni. "Če bo to pomagalo pridobiti čas za cepljenje in zaustaviti epidemijo, je ukrep na mestu," je dodala. Glede ocenjevanja sicer pravi, da bo program vnovič porušen, kot doslej pa se bodo pri pouku morali prilagajati. Raven znanja otrok je označila za nizko, kar ugotavljajo pri vseh preverjanjih. Slabša je učna kondicija, motivacija pri otrocih je majhna, rezultati niso dobri, je pojasnila. Na novomeški šoli sta se cepili približno dve petini od okoli 80 zaposlenih, dobrih 15 odstotkov pa jih je koronavirusno bolezen prebolelo. Glede tekmovanj v znanju je ravnateljica dejala, da bi jih sama ustavila in da je do izvedbe skeptična.

Ravnateljica celjske OŠ Lava Marijana Kolenko je povedala, da si zaprtja šol niso več želeli, saj so v času od vrnitve v šolske klopi otroke kolikor toliko uspeli vpeljati v ritem šolskega dela, razen oddelkov, ki so zaradi kakšne okužbe morali v karanteno. To zagotovo ne daje pozitivnih rezultatov, je opozorila. Meni tudi, da to predstavlja veliko stisko za starše z otroki v nižjih razredih osnovne šole, za otroke, predvsem mlajše, ki se šole zares veselijo in so radi v šoli, zdaj pa bodo morali spet ostati doma, pa tudi za učitelje, saj neprenehoma 'telovadijo' med eno in drugo obliko dela. Še posebej so v stiski zaradi slabe kakovosti znanja učencev, saj ga je dokazano veliko manj kot v običajnih šolskih letih. Velika nevarnost pa je tudi za otroke zadnjega triletja, posebej devetošolce, saj jim izobraževanje na daljavo ustreza, hkrati pa se jim zelo povečuje luknja v znanju, je dejala Kolenkova.

Na srednjih šolah bo vnovična ustavitev pouka največ težav povzročila maturantom. Kot je danes povedal ravnatelj mariborske Prve gimnazije Herman Pušnik, uradne okrožnice še niso dobili, a nepredvidljivost dodatno povečuje stres pri dijakih. "Kaj, če se kaj podobnega zgodi v času mature?" se je vprašal in opozoril, da je že čez dober mesec na vrsti maturitetni esej.

Zadovoljnejši pa so na osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami, kjer bodo kljub ponovnemu zaprtju lahko delali naprej. "To je za nas super. Ves čas se držimo vseh navodil in nismo imeli nobenih večjih izbruhov okužb. Nekaj težav bo morda s prevozi, a tudi to bomo uredili," je povedala ravnateljica radovljiške OŠ Antona Janše Jelena Horvat.

Pečan: Šole še vedno čakamo okrožnico ministrstva

Osnovne šole sicer še vedno čakajo na okrožnico MIZŠ glede ponovne uvedbe pouka na daljavo od četrtka, je povedal vodja združenja ravnateljev Gregor Pečan, ki ne razume, zakaj to traja toliko časa. Glede na epidemiološke razmere razume odločitev vlade, ki pa je za šolski proces zelo moteča.

"Čeprav je do vnovičnega zaprtja šol še dva delovna dneva, je treba vedeti, da je pred starši veliko neznank, od tega ali bodo morali od četrtka v službo, do tega kako si bodo uredili varstvo in čakajo na obvestila šol, ali so sploh upravičeni do varstva in podobno," je dejal Pečan. Po njegovem mnenju je to s strani ministrstva nekoliko nekorektno, glede na to, da so bile stvari jasne že v nedeljo.

O odločitvi vlade, da gredo šole do 12. aprila znova na šolanje na daljavo, je dejal, da so epidemiološke razmere žal takšne, kot so, in so neizprosne. Ob dejstvu, da velika večina evropskih držav pristopa k popolnemu zaprtju, je po njegovem mnenju verjetno to težko ignorirati.

Na ta način dela so sicer že vajeni in pripravljeni, a je stvar po njegovem mnenju precej moteča, saj znova prehajamo na pouk na daljavo, za katerega je zdaj že jasno, da še zdaleč ni tako učinkovit, kot bi si želeli, da bi bil. Pečan zato upa, da bo 12. aprila dejansko epidemiološka slika takšna, da bo omogočala vrnitev učencev v šole.

Kot je še dodal, bi si šolniki zelo želeli, da bi v šolah kmalu spet imeli pedagoški mir in bi dejansko lahko opravljali svojo osnovno dejavnost, torej pouk, in bi končno začeli sanacijo učnih primanjkljajev, ki so nastali. Ob tem je opozoril tudi, da imajo trenutno tedensko po dva, tri ali celo štiri različna tekmovanja, organizatorji tekmovanj pa so pri tem povsem neizprosni ter brez razumevanja.

Danes tako poteka tekmovanje iz angleščine, kjer so tistim, ki so v karanteni dolžni omogočiti reševanje na daljavo, zato po Pečanovem mnenju gotovo ne more biti govora o enakih možnostih za vse. Tekmovanje iz fizike so že prestavili s četrtka na sredo, ko bo hkrati potekalo še matematično tekmovanje.

"S temi tekmovanji je nered tudi sicer, saj gre za kup zasebnih organizatorjev, tekmovanja pa štejejo tudi pri točkovanju za pridobivanje štipendij. Vseh tekmovanj je kar 70, ki jih pripravlja 25 organizatorjev. Gre za zaslužkarstvo, čemur ostro nasprotujemo, pa nas ne upošteva nihče," je kritičen Pečan.

Pri tem je navedel primer njegove Osnovne šole Janka Modra Dol pri Ljubljani, kjer danes manjka 14 učiteljev, saj jih je nekaj v karanteni, nekaj na bolniškem dopustu, šola pa mora v teh razmerah organizirati pouk, za tri oddelke v karanteni pouk na daljavo, hkrati pa tekmovanje iz angleščine v šoli ter še zagotoviti izvedbo tekmovanja na daljavo.