Potrdili 35 primerov angleške različice, okužen zdravnik, cepljen z dvema odmerkoma

V uredništvu smo prejeli informacijo, da je zdravnik, zaposlen na oddelku za nevrokirurgijo v UKC Maribor, ki se je pretekli konec tedna vrnil iz Afrike, natančneje iz Namibije, pozitiven na novi koronavirus. Zdravnik naj bi bil cepljen proti covidu-19, zato ob vrnitvi v Slovenijo zanj ni bila obvezna karantena. 

Na naša novinarska vprašanja so v UKC Maribor na kratko potrdili zgolj, da se je okužil zaposleni, ki je bil sicer cepljen z dvema odmerkoma cepiva. Dodali so, da je to možno, saj nobeno cepivo ni stoodstotno učinkovito. Epidemiologi so s primerom seznanjeni in so ustrezno ukrepali, zatrjujejo v UKC Maribor. Južnoafriški sev še ni dokazan, so še sporočili. 

Tjaša Žohar Čretnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) sicer pojasnjuje, da za potrditev seva potrebujejo približno teden dni. 

Najtesnejši sodelavci v izolaciji, paciente bodo povabili na testiranje 

Opredelitev, kateri sev je povzročil okužbo, oziroma ali gre za južnoafriški sev, bo znana v naslednjih dneh, so kasneje sporočili iz UKC Maribor. Zatrjujejo, da so na oddelku opravili natančno epidemiološko poizvedbo, "zaradi lokacije, kjer je bila pridobljena okužba in posebne epidemiološke teže, ki jo to prinese sabo," je povedala vodje Enote ta obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Maribor, Lea Knez. "Zato smo bili pri načrtovanju ukrepov še posebej skrbni in še dodatno previdni." 

Okuženi zdravnik je imel, na dan ko je bil na delovnem mestu, ambulantni dan, kar po besedah Knezove pomeni, da na oddelku skorajda ni bil prisoten. Zato tudi oddelek še naprej nemoteno deluje. So pa zaradi možnega južnoafriškega seva  preventivno v samoizolacijo napotili njegove najtesnejše sodelavce. 

Ambulantne paciente okuženega zdravnika še obveščajo, podali jim bodo napotke in jih povabili na testiranje, doda Knezova. 

V torek potrdili 1089 okužb z novim koronavirusom, umrlo deset bolnikov

V torek so potrdili 1089 okužb z novim koronavirusom. Opravili so 5316 PCR-testiranj, kar pomeni, da je bilo pozitivnih 20,5 odstotka testov. Prav tako so v torek opravili 22613 HAT-testov. Dan pred tem je delež pozitivnih testov sicer znašal 20,6 odstotka, zabeleženih pa je bilo 899 novih okužb. Kot je na novinarski konferenci vlade povedala Maja Bratuša, je včeraj umrlo deset bolnikov s covidom-19. Sedemdnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih znaša 766.  

Število hospitaliziranih se še naprej znižuje

Število hospitaliziranih bolnikov v slovenskih bolnišnicah danes znaša 546. To število se torej še naprej znižuje. Danes je tako v naših bolnišnicah hospitaliziranih 21 covidnih pacientov manj kot včeraj. Na intenzivni negi se zdravi 105 pacientov, to sta dva manj kot včeraj. Skupaj je bilo včeraj v bolnišnice sprejetih 44 pacientov. Iz bolnišnic pa je bilo včeraj skupaj odpuščenih 56 pacientov. V UKC Ljubljana se zdravi 188 covidnih pacientov, od tega jih intenzivno nego potrebuje 27. 

Razmere ostajajo najbolj zaskrbljujoče v Obalno-kraški regiji. Včeraj je bilo v Kopru potrjenih kar 70 novih okužb, v Piranu 25, v Izoli pa 17. Med občinami glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo: Ajdovščina in Sežana (13), Nova Gorica (19), Celje (30), Ilirska Bistrica (16), Rogaška Slatina (19), Velenje (15), Domžale (32), Jesenice (16), Kranj (33), Šenčur (12), Škofja Loka (14), Ljubljana (136), Maribor (34), je povedala Maja Bratuša.  

Optimistične napovedi, kdaj bomo končno v rumeni fazi, sicer spet bledijo. Kaže, da se spet pomikamo nazaj v rdečo in verjetno v nove omejitve. Inštitut Jožef Stefan je napovedi za naslednja sproščanja žal premaknil v nedoločeno prihodnost. Do rumene faze je tako še dolga pot, opozarjajo.

V Sloveniji 35 primerov z angleško različico koronavirusa, brazilske in južnoafriške različice še niso potrdili

Tjaša Žohar Čretnik z NLZOH je na vladni novinarski konferenci povedala, da v Sloveniji zaenkrat še niso potrdili južnoafriške in brazilske različice novega koronavirusa. 

Zabeležili pa so skupaj 35 primerov z britansko različico novega koronavirusa. En primer so potrdili januarja pri potniku, ki se je decembra vrnil iz Anglije, pet pa so jih potrdili z nacionalno strategijo sledenja v januarju in februarju - dva primera sta iz jugovzhodne regije, en iz savinjske ter dva iz podravske regije. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa so po njenih besedah doslej angleško različico novega koronavirusa potrdili še v 28 vzorcih, od tega jih je bilo 18 iz osrednjeslovenske regije. 21 oseb, okuženih s to različico, ni potovalo, torej se je okužilo v Sloveniji, kar je po besedah Žoharjeve zaskrbljujoče. 

Do 22. 2. 2021 so s sekvenciranjem pregledali 1475 vzorcev. Pri 379 vzorcih so pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma, pri 1096 pa so določili celotne genome, je razložila. 

Kakšen vpliv ima oz. bo imela pojavnost angleške različice novega koronavirusa na potek epidemije, je po njenih besedah v tem trenutku težko oceniti. Bodo pa podatke posredovali epidemiološki službi in tudi Sledilniku za covid-19, da bosta lahko pripravila modelacije.

Sicer pa je opozorila, da na to, kako se bo določena različica virusa razširila med prebivalstvom, vplivata dva dejavnika - spoštovanje ukrepov in lastnosti virusa. Tudi bolj nalezljive različice lahko omejimo z doslednim upoštevanjem ukrepov, je poudarila in pozvala vse, ki pridejo iz tujine, naj bodo še nekaj časa pozorni na svoje zdravstveno stanje.

V vzorcih iz diagnostičnih mikrobioloških laboratorijev NLZOH iz vse Slovenije sicer močno prevladuje različica B 1.258.17, ki v Sloveniji predstavlja 78,5 odstotka vseh sekvenciranih genomov, je povedala. 

Kot je pojasnila strokovnjakinja, lahko genetske spremembe pri virusu med drugim vplivajo na učinkovitost diagnostike, načine zdravljenja in izbor cepiva. Ko se pojavijo, se je treba pravočasno odzvati ter obveščati tako domačo kot mednarodno javnost. Poleg spremljanja pojavljanja in širjenja različnih genetskih različic je pomembno tudi spremljanje pojavljanja posameznih pomembnih mutacij, je razložila. 

NIJZ predstavil rezultate raziskave o pandemski utrujenosti

S pomočjo podatkov raziskave o vplivu pandemije na življenje ljudi v Sloveniji Sipanda želijo na NIJZ povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v času med in po epidemiji. 

Kot je pojasnila Ada Hočevar Grom z NIJZ, ki je predstavila rezultate raziskave, je pandemska izčrpanost naraven in pričakovan odziv na neko dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan.

Raziskava poteka med osebami, starimi od 18 do 74 let, s katero so pričeli že 4. decembra lani. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. To raziskavo delajo tudi nekatere druge države, zato bodo podatki mednarodno primerljivi, je izpostavila. 

V okviru raziskave so anketirance spraševali tudi, koliko so pripravljeni na cepljenje proti covidu-19. Kot so ugotovili, 68 odstotkov anketiranih oseb meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Mlajši so glede cepiva bolj skeptični v primerjavi s starejšimi. 55,2 odstotka anketirancev se namerava cepiti. 

Osebe so v največji meri odgovarjale, da bo njihova odločitev o cepljenju odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dalj časa v uporabi in glede na priporočilo osebnega zdravnika, je rezultate predstavila Hočevar Gromova. Delež anketiranih oseb, ki so v stiski zaradi čakanja na cepljenje, je znašal 13,5 odstotka. Ta delež s starostjo narašča, cepilo bi se več moških. Zanimanje za cepljenje je tudi večje med kroničnimi bolniki. 

Kako med pandemijo državljani skrbijo za svoje zdravje? 

Raziskava je razkrila tudi nekatere navade, ki so jih državljani prevzeli med epidemijo in kakšna je v času trajanja pandemije skrb za zdravje. Kot se je izkazalo, je skoraj polovica anketiranih dejala, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo. Kar 34 odstotkov oseb se je izogibalo obisku zdravnika zaradi težave, ki ni povezana s covidom-19. 24,4 odstotka vprašanih oseb je jedlo več nezdrave hrane.

Zaznali so tudi, da ima 21,5 odstotka anketiranih oseb težave v duševnem zdravju, 10,8 odstotka oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri najmlajši skupini, stari od 18 do 29 let.

25,3 odstotka anketiranih oseb v šestem valu meni, da je njihova finančna situacija v zadnjih treh mesecih slabša kot prej. Največje poslabšanje (35,3 odstotka) finančne situacije ocenjuje najmlajša skupina anketiranih oseb, v starostni skupini od 18 do 29 let. Če to primerjamo še s težavami v duševnem zdravju, ugotovimo, da je to skupina, ki ji bo po koncu epidemije treba posvetiti posebno pozornost, je izpostavila Hočevar Gromova. 

Velika večina anketirancev upoštevala ukrepe, najmanj priljubljena policijska ura in prepoved prehoda med občinami

Po šestem valu raziskave, ki je potekala od 12. do 15. februarja 2021, so ugotovili, da velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa.

Osebe v največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (94,3 odstotka), izogibanje obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (92,3 odstotka), vzdrževanje razdalje v javnosti (86,5 odstotka), najmanj pa upoštevajo priporočilo glede razkuževanja površin (59,5 odstotka).

V tretjem valu raziskave, ki je potekal tik po božično-novoletnih praznikih, so opazili, da se je pojavil upad upoštevanja ukrepa izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku. Ta upad je bil pričakovan, kasneje pa se je upoštevanje tega ukrepa dvignilo, je predstavila. 

V šestem valu raziskave so anketirane osebe spraševali, v kolikšni meri podpirajo ukrepe, ki so stopili v veljavo 15. februarja, ko smo prešli v oranžno fazo. Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda občinskih meja. Najmanj priljubljen med ljudmi je ukrep policijske ure, je povedala.  

Anketirane osebe so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. V vseh valovih imajo visoko zaupanje osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci, kažejo izsledki raziskave.   

Beovićevi spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covidu-19

Premier Janez Janša je danes Bojani Beović podelil spominski znak za njeno delo in požrtvovalnost v boju proti covidu-19.

Beovićeva je širši javnosti postala znana v času epidemije, ko je kot vodja svetovalne skupine za covid-19 skupaj z drugimi članki skupine in strokovnjaki vladi svetovala glede ukrepov za zajezitev epidemije, ukrepe za zamejitev širjenja okužb z novim koronavirusom razlagala javnosti in spodbujala k njihovemu upoštevanju.

Sicer je Beovićeva, ki je infektologinja na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter predavateljica na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, v četrtek prevzela vodenje Zdravniške zbornice Slovenije ter zapustila mesto vodje svetovalne skupine za covid-19.

Spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covidu-19 se lahko podeli medicinskemu osebju, pripadnikom civilne zaščite, policije in vojske ter drugim domačim in izjemoma tudi tujim posameznikom, skupinam, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, zavodom, društvom, nevladnim in drugim organizacijam, ki so aktivno sodelovale pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19. Doslej so ga že prejeli tako posamezniki kot tudi ustanove.