1233 novih okužb: 'Z zaprtjem smo preprečili scenarij drugega vala'

Pristojni so v torek opravili 5306 PCR-testov in 23.413 hitrih antigenskih testov. Z zanesljivejšimi PCR-testi so potrdili nato potrdili 1233 novih primerov, delež pozitivnih testov je znašal 23,2 odstotka. Hospitaliziranih je 622 bolnikov s covidom-19, od tega jih je 154 na intenzivni negi. Iz bolnišnice so odpustili 62 pacientov, umrlo pa je pet oseb.

Po podatkih Sledilnika covid-19 je pri nas trenutno aktivno okuženih 13.451 oseb. Sedemdnevno povprečje okužb glede na vladne podatke se je nekoliko zvišalo in trenutno znaša 1021. V skladu z načrtom sproščanja ukrepov tako država ostaja v rdeči fazi, saj pogoj za prehod v oranžno fazo – povprečno manj kot 1000 okužb na dan v enem tednu – ni izpolnjen.

Do konca aprila v Sloveniji toliko odmerkov, kot smo jih dobili v vseh mesecih pred tem

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja, dr. Marta Grgič Vitek, je povedala, da je bilo v aprilu do zdaj dobavljenih že 150 tisoč odmerkov cepiv, obljubljenih pa je še 200 tisoč. "Do konca aprila pričakujemo, da bo v Slovenijo prišlo toliko odmerkov, kot jih je prišlo prej v vseh mesecih skupaj," je dejala.

S prvim odmerkom je bilo doslej cepljenih skoraj 343 tisoč oseb oz. dobrih 16 odstotkov prebivalcev, z drugim pa 113 tisoč oseb oz. 5,8 odstotka prebivalcev. Pri tem je bilo cepljenih nekoliko več žensk kot moških, je povedala Grgič Vitkova.

"Želimo si, da bi bila precepljenost pri vseh starejših čim večja, saj so ti najbolj ogroženi. Cepljenje po vrstnem redu prijav pa bo najbrž prišlo na vrsto takrat, ko bodo cepljene vse ostale rizične skupine," je dejala.

Pri cepljenju se sicer najpogosteje pojavljajo splošne težave na mestu aplikacije, ostale težave pa so podobne pri vseh vrstah cepiv. "Pri cepivu Pfizerja in BioNTecha je bil prijavljen približno en odstotek neželenih učinkov, pri cepivu Moderne okrog 0,1 odstotka, pri cepivu AstraZeneca pa okrog 1,5 odstotka," je povedala Grgič Vitkova. Resni neželeni učinki so se pojavili pri 1,3 odstotka vseh prijav neželenih stranskih učinkov pri cepivu Pfizerja, 1,8 odstotka prijav pri cepivu Moderne in 0,9 odstotka prijav pri cepivu AstraZenece.

Z zaprtjem države smo preprečili preobremenitev bolnišnic

Ključna sprememba v razvoju epidemije v zadnjih dveh tednih je manjše reprodukcijsko število, ki se je z 1,2 zmanjšalo na številko 1. To pomeni, da število okužb vsak dan ostaja na približno istem nivoju. "Če ostanemo pri tem, bo precepljenosti in prekuženosti v relativno kratkem času uspelo ustaviti epidemijo ," je dejal Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan . To bi se lahko zgodilo že do poletja, je povedal ter dodal, da so k nizkemu reprodukcijskemu številu močno pripomogli tudi ljudje z ustreznim samozaščitnim vedenjem.

Z zaprtjem države smo tako uspešno preprečili, da bi že do maja prešli v scenarij, kot smo ga imeli v času drugega vala. Je pa posebnost tretjega vala predvsem veliko število ljudi na intenzivni negi: "Kar četrtina hospitaliziranih se znajde na intenzivni terapiji." To je tudi posledica britanske različice virusa. V času zaprtja se je ta razširil na okoli 90 odstotkov, je dejal Cizelj ter dodal, da to pomeni, da je ta različica precej bolj kužna.

Od okoli tisoč potrjenih okuženih dnevno jih bo okoli 60 pristalo v bolnišnicah, približno 15 pa na intenzivni negi, je še opozoril. "Dobro je razmišljati, da je družina zelo ranljiv mehurček, saj osebam v mehurčku zaupamo, istočasno pa lahko vanj vsakdo vnese virus," še opozarja.

Širjenje okužb najpogostejše v skupnem gospodinjstvu

"Tako v svetu kot po Evropi še naprej raste število primerov covida-19, prav tako tudi v Aziji, skupaj je bilo potrjenih že več kot 131 milijonov primerov in več kot 2,8 milijona smrti," pa je opozorila Nuška Čakš Jager z NIJZ. V Evropski uniji ob tem število okužb najbolj narašča v Španiji, na Švedskem in v vzhodni Evropi.

Tudi Slovenija je pred zaprtjem zabeležila 17-odstotno rast. "Delež pozitivnih PCR-testov je sicer 23-odstoten, vendar pa 14-dnevna kumulativna incidenca kaže rahel upad," pa še dodaja Čakš Jagrova.

Najverjetnejši vir prenosa okužb v Sloveniji naj bi bilo še vedno skupno gospodinjstvo. Visoko na seznamu je tudi delovno mesto. Čakš Jagrova je izpostavila, da bi lahko bolje izkoristili možnost dela od doma, s čimer bi zmanjšali prenos okužbe. Po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Celju pa se je tudi pri širjenju britanskega seva koronavirusa kot najverjetnejša lokacija za okužbo izkazala družina, sledita pa ji še neznani vir in delovno mesto.