V sredo 1335 novih okužb, delež angleškega seva se še naprej povečuje

V sredo je bilo v Sloveniji opravljenih 5622 PCR-testov in 21.834 hitrih antigenskih testov (pozitivne slednje se dodatno potrjuje še s PCR-testiranjem). Pristojni so ob tem potrdili 1335 novih okužb z novim koronavirusom.

V bolnišnicah zdravijo 518 oseb s covidom-19 (18 covidnih več kot dan prej), od tega jih je 108 na intenzivni negi (trije covidni bolniki manj). Iz bolnišnic so v domačo oskrbo odpustili 34 pacientov, na novo pa so jih sprejeli 59. Umrlo je sedem covidnih bolnikov, kar je toliko kot v torek, je sporočila vlada.

Število sprejemov v bolnišnice se v zadnjih treh dneh povečuje, je dejala Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco o covidu-19.

Po podatkih Sledilnika za covid-19 je v državi aktivno okuženih 13.395 oseb, sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb na dan pa se je po oceni vlade povzpelo na 1022 (v primerjavi z dnevom se je prej povečalo za 269. Kot je izpostavila Bratuša, je to povprečje po dolgem času žal vnovič preseglo 1000. Po njenih besedah tudi 14- in 7-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev ostajata visoki in se povečujeta. Goriški regiji, ki ima trenutno najslabšo epidemiološko sliko, sledi savinjska regija. Najnižjo pojavnost okužb, gledano tako na 14 kot sedem dni, pa imata posavska in pomurska regija.

Med občinami, ki izstopajo glede na v sredo potrjene okužbe, je Bratuša navedla Domžale (21), Kamnik (20), Grosuplje (26) in Jesenice (27). Iz Kranja poročajo o 40 novih okužbah, iz Kopra o 37, Nove Gorice 33 ter Novega mesta 32. V Ljubljani so v sredo potrdili 187 novih okužb, v Celju 85, v Mariboru pa 55.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so medtem tudi danes sporočili aktualno stanje glede covidnih bolnikov. Število vseh hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v naši drugi največji bolnišnici znaša 111 – od tega je na intenzivnem zdravljenju 21 pacientov. V sredo je v UKC Maribor umrl en bolnik. Skupno število vseh do sedaj odpuščenih covidnih bolnikov pa zdaj znaša 1909, so zapisali v sporočilu za medije.

Ob tem so posredovali tudi grafični prikaz stanja covid bolnikov v UKC Maribor za obdobje od 15. februarja do 31. marca 2021:

V Splošni bolnišnici (SB) Celje pa je trenutno hospitaliziranih 62 bolnikov s covidom-19, od tega jih 12 potrebuje intenzivno nego.

V Kranju na velikonočni ponedeljek testiranja ne bo, cepljenih že skoraj 14.000 Kranjčanov

Iz Mestne občine Kranj (MOK) so medtem v sporočilu za javnost navedli termine (tudi v prazničnem času) brezplačnega testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Zapisali so, da množičnega hitrega testiranja prebivalstva s hitrimi antigenskimi testi med prazniki ne bo. Se bo pa to v prihodnjih dneh izvajalo vsak delovni dan od 9. do 12. ure, v četrtek pa še dodatno popoldan med 13. in 15. uro, in sicer še naprej v Globusu.

Hitre teste pa opravljajo tudi v sosednjih občinah, v Šenčurju, Cerkljah in Naklem. V Šenčurju se testi izvajajo vsako sredo od 9. do 13. ure v Domu krajanov Šenčur, v Naklem bo zaradi praznikov testiranje v soboto, 3. aprila, od 8. do 13. ure (sicer poteka vsako nedeljo od 10. do 13. ure), v Cerkljah pa vsak četrtek med 8. in 12. uro v stari lekarni.

Naročanje na testiranje s hitrimi antigenskimi testi ni potrebno, s seboj je treba imeti le zdravstveno kartico in osebno izkaznico. Hitri testi so namenjeni osebam brez simptomov, tisti s simptomi pa naj se obrnejo na osebnega zdravnika. Nujno je upoštevanje zaščitnih ukrepov, predvsem varnostne razdalje in razkuževanja rok, obvezno je nošenje zaščitne maske, so pozvali na kranjski občini.

Navedli pa so tudi podatke o cepljenju, ki poteka glede na dobave cepiva. Po zadnjih podatkih Zdravstvenega doma (ZD) Kranj, ki izvaja cepljenje v Mestni občini Kranj, so tam skupno cepili skoraj 13.799 ljudi, od tega danes 977. V proces cepljenja so bile vključene tudi posebne ranljive skupine kroničnih pacientov med 18. in 64. letom, po najnovejši državni strategiji cepljenja pa bodo imeli odslej prednost vsi, ki so starejši od 60 let, zatrjujejo pristojni.

Starejše od 65 let bodo cepili s cepivom proizvajalca Pfizer oziroma Moderna, občane med 60. in 64. letom starosti pa s cepivom proizvajalca AstraZeneca. V ZD Kranj so tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) naročili 2100 odmerkov cepiv za starejše od 65 let in 1600 cepiv za tiste med 60. do 64. letom, ki so izrazili interes za cepljenje. "Cilj je, da bi v čim krajšem času cepili dobrih 3900 ljudi, koliko cepiv bodo v ZD Kranj dejansko dobil prihodnji teden, pa še ni znano," pravijo.

Do včeraj se je sicer izvajalo cepljenje zaposlenih v kritični infrastrukturi, vključno z zaposlenimi v Upravi RS za zaščito in reševanje, Policiji, Slovenski vojski, sodstvu, pa tudi županov in direktorjev občinskih uprav. Prvi odmerek je tako včeraj prejel tudi župan MOK Matjaž Rakovec.

Na cepljenje, ki poteka v vojašnici Petra Petriča, se je sicer treba prijaviti preko spletnega obrazca na spletni strani ZD Kranj. Sezname prijavljenih pregleda njihov osebni zdravnik in jih razvrsti na seznam za prednostno cepljenje v skladu s strategijo NIJZ. "Kdaj točno posamezniki pridejo na vrsto, je sicer težko napovedati, saj je to odvisno od dobave cepiva," so še pojasnili v ZD Kranj.

Z današnjim dnem pa so v veljavo stopili strožji ukrepi za zajezitev širjenja virusa. V skladu z odločitvijo vlade, da zaradi poslabševanja epidemije za 11 dni omeji javno življenje, od danes pouk znova poteka na daljavo, z nekaj izjemami je spet prepovedana prodaja blaga in storitev potrošnikom, zapirajo se terase lokalov. Ponovno je prepovedano zbiranje ljudi, gibanje je omejeno na regije, na prostem so obvezne maske.

Angleškega seva vedno več, v NLZOH pozorni na določene mutacije v vzorcih

Delež angleške različice novega koronavirusa se povečuje, ugotavljajo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.

Kot je na vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 povedala direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik, so angleški sev v Sloveniji doslej potrdili pri 745 osebah. Južnoafriški in brazilski sev pa se pri nas na srečo ne širita: prvega so potrdili v treh primerih, drugega samo v enem.

So pa pristojni v Sloveniji zabeležili tudi 64 primerov določene mutacije na bodici novega koronavirusa pri doslej prevladujoči različici, kar se v tujini načeloma ne pojavlja.

V letošnjem letu so v laboratorijih doslej sekvencirali 4263 vzorcev in odkrili 40 različic virusa. Delež angleške 'verzije' se pri analiziranih vzorcih povečuje.

NLZOH je skupaj z UKC Ljubljana prejšnji teden potrdil 340 primerov angleške različice novega koronavirusa – v zadnjem tednu delež angleškega seva tako predstavlja že skoraj 42 odstotkov analiziranih vzorcev, kar pomeni, da uspešno izpodriva prej najbolj prisotno različico in poslabšuje epidemiološko sliko v Sloveniji, je pojasnila direktorica NLZOH.

Najvišji odstotek angleške različice so ugotovili v jugovzhodni Sloveniji, kjer ta delež dosega že 78 odstotkov, na Koroškem (68-odsotni delež) in v pomurski regiji, kjer pa je 61-odstotni. Medtem pa je najnižji delež v obalno-kraški regiji, kjer so angleško različico zaznali pri 24 odstotkih vseh analiziranih pozitivnih vzorcev.

Medtem pa se brazilska in južnoafriška različica ne širita naprej glede na vzorce, ki so jih analizirali. Doslej so potrdili tri primere južnoafriške različice virusa in en primer brazilske.

So pa na NLZOH v 33 primerih ugotovili določeno mutacijo (501) pri različici virusa, ki je bila doslej najbolj razširjena v Sloveniji – gre za različico B1.258.17. Dodatno so takšno mutacijo pri tej različici odkrili še pri 31 vzorcih, ki so jih analizirali v UKC Ljubljana.

Ta mutacija se po besedah Žohar Čretnikove pojavlja že pri južnoafriški, angleški in drugih različicah novega koronvirusa, torej ni nova mutacija. Novo pa je, da so jo ugotovili pri različici B1.258.17, kjer je doslej niso opažali. V bazi podatkov so takšno mutacijo na tej različici ugotovili le v Sloveniji in v enem primeru v Avstriji.

Ta mutacija sicer povzroči, da se nekoliko spremeni del virusa, ki se veže na človeško celico. Mutacije na bodici virusa torej lahko vplivajo na to, kako se virus uspešno pritrdi na celico in ali ima potem več časa, da vstopi v celico in nas okuži.

"To različico bomo v nadaljevanju še podrobno preučevali. Sledi pa tudi raziskava, ali ima ta sev pomemben klinični pomen, poleg že znane večje infektivnosti," je danes še povedala Tjaša Žohar Čretnik.

Z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa so sporočili, da so pri 44 odstotkih od 573 vzorcev, ki so jih sekvenirali in so bili odvzeti od 15. do 21. marca, potrdili angleško različico novega koronavirusa.

Prejšnji teden niso potrdili južnoafriške različice, prav tako ne brazilske različice. So pa ugotovili višje deleže posameznih, za brazilsko različico značilnih mutacij v različnih kliničnih vzorcih.

Po projekcijah IJS lahko z zaprtjem države bolnišnice razbremenimo za nekaj sto postelj

Z 11-dnevnim zaprtjem države, ki se je začelo danes, po besedah Leona Cizlja z Instituta Jožef Stefan (IJS) ciljajo predvsem na razbremenitev bolnišnic s covidnimi bolniki. Po projekcijah bi jih lahko razbremenili za nekaj sto postelj. Ali smo z ukrepi uspeli ali ne, pa bomo lahko videli šele po koncu tega zaprtja, je dodal.

Cizelj je uvodoma na današnji novinarski konferenci o covidu-19 ponazoril, kaj pomeni število včeraj potrjenih novih primerov okužbe. Od 1335 ljudi, pri katerih so v sredo potrdili koronavirusno okužbo, jih bo približno 85 odšlo na zdravljenje v bolnišnico, okoli 20 jih bo potrebovalo intenzivno nego, med 10 in 15 pa jih bo umrlo, je dejal. Ob tem je opozoril, da so poleg vsakega, pri katerem je bila okužba potrjena, še dva do trije, ki niso prišli na testiranje, so pa okuženi, a asimptomatski in virus prenašajo naprej. Torej lahko glede na sredino stanje vsak dan pričakujemo med 4000 in 5000 okužb, je ocenil.

Kot je spomnil, je oktobra lani, v drugem valu epidemije število hospitaliziranih covidnih bolnikov naraščalo izjemno hitro. Številka se je s 500 na 1000 povzpela v približno enem tednu. Če ne bi bilo ukrepov od sredine oktobra, se ne bi ustavili na 1200-1300 covidnih bolnikov v bolnišnici, ampak bi se število vsak teden podvojilo, je razloge, zakaj so bili takratni ukrepi dobri, pojasnil Cizelj.

V januarju in februarju je število hospitaliziranih oseb s covidom-19 upadlo na 500 in manj. Ta upad bi se po Cizljevih besedah nadaljeval, če se ne bi pojavila angleška različica, tako pa število covidnih bolnikov v bolnišnicah znova narašča.

Kot je predstavil strokovnjak z IJS, bi bilo reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi okuži en okuženi, danes brez prisotnosti angleške različice virusa približno 0,8 in bi torej v kakem mesecu ali mesecu in pol izšli iz epidemije. Ob približno 50-odstotnem deležu angleškega seva reprodukcijsko število naraste na 1,1 ali 1,2, ob 100-odstotnem deležu angleške različice pa na 1,3, to pa je "nekaj, kar je zelo nevarno", je opozoril.

Ob tem je navedel ocene, da nam samozaščitno obnašanje in ukrepi v tem trenutku prispevajo oziroma prinašajo približno polovico zavornega učinka pri zmanjševanju reprodukcijskega števila, prekuženost približno tretjino, precepljenost pa približno 10 odstotkov 'zavore' epidemije. Večji delež angleške različice nas po njegovih besedah pripelje do situacije, ko naši ukrepi, prekuženost in precepljenost niso več dovolj za obvladovanje epidemije.

'Konec tretjega vala lahko pričakujemo konec junija'

Ne glede na to, ali gremo danes v 11-dnevno zaprtje države ali ne, bi tretji val epidemije izzvenel ob približno istem času, in sicer konec junija. Ključna za to bosta namreč precepljenost in prekuženost, ne toliko ukrepi, je pojasnil Cizelj.

Z ukrepi pa lahko po njegovih navedbah znižamo pritisk na bolnišnice za nekaj sto postelj, v intenzivni negi za 50-60 postelj. Kot je razvidno iz grafa projekcije, ki so jo pripravili na IJS, bi bilo brez zaprtja države sredi maja v bolnišnicah več kot 1100 covidnih bolnikov, z ukrepi pa ciljajo, da bi to število znižali na med 300 in 800.

Cizelj je še opozoril, da se bo sicer to, ali smo z zaprtjem uspeli ali ne, videlo šele pozneje. "Tisto, kar se danes dogaja, pravzaprav opazimo šele čez kakšen teden ali dva. Kadar gre za življenje posameznika, je takrat lahko že precej prepozno za ukrepanje," je dodal.

Na vprašanje, kako smiselno in uspešno je lahko trenutno zaprtje, pri katerem veljajo številne izjeme, je odgovoril, da upa, da bodo ukrepi pomagali. Bistveno pa je, da vsak od nas pazi na svoje obnašanje in se izogiba stikom, je zaključil.