Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so pristojni v torek opravili 57.422 hitrih antigenskih testov, pozitivne rezultate pa zdaj preverjajo še z dodatnimi testiranji PCR.
Sedemdnevno povprečje okužb znaša 2928, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 2062. Sedemdnevno povprečje se je tako zmanjšalo za 162, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa za 63.
Število aktivnih primerov okužbe je prav tako nižje kot dan prej in znaša 43.457 (dan prej 44.796).
Po podatkih vlade se danes v bolnišnicah zdravi 14 bolnikov več kot dan prej, intenzivno nego pa potrebujeta dve osebi manj. Umrlo je 11 covidnih bolnikov.
'Trenutno nimamo kapacitet, da bi lahko poskrbeli za večjo naravno nesrečo'
Intubiranih je kar 206 bolnikov, povprečna starost na oddelkih intenzivne terapije je 64,7 leta, je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Vseh 15 covidnih bolnišnic po njegovih besedah deluje kot enotna bolnišnica na državni ravni po principu kriznega upravljanja, pri čemer se vsak dan usklajujejo in prerazporejajo kapacitete in kader. Na današnji dan je za covidne bolnike na navadnih oddelkih na razpolago 1020 postelj, zasedenih je 885. Kapacitete na intenzivnih oddelkih znašajo 302 postelji, danes pa je zasedenih 283.
Kapacitete na intenzivni terapiji bodo po napovedih državnega sekretarja še povečevali, predvsem v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS) UKC Ljubljana, kjer načrtujejo centralno intenzivno terapijo. V prihodnjih dneh bodo iz DTS začeli umikati akutne bolnike ter do konca tedna v prvi fazi zagotovili dodatnih 15 intenzivnih postelj.
Kader za centralno intenzivno terapijo že zbirajo, tam naj bi pomagali tudi zdravstveni delavci iz tujine. Po Vindišarjevih informacijah naj bi v Slovenijo prišlo 30 zdravstvenih delavcev iz tujine, čeprav pogodba še ni podpisana, pa si na ministrstvu želijo, da bi bilo to osebje v Sloveniji do konca tedna.
Ob tem je Vindišar pojasnil, kaj pomeni vsakodnevno povečevanje števila intenzivnih postelj. "Intenzivna postelja ni samo ležišče. To je postelja, ob kateri je ventilator, kup druge medicinske opreme, en zdravnik in štiri intenzivne medicinske sestre," je poudaril in dodal, da so zaradi pomanjkanja kadra danes standardi povsem drugačni.
"Ko prerazporedimo zdravnika in medicinsko sestro na covidni oddelek, ju odvzamemo iz drugega delovišča. To pomeni, da delo tam ni opravljeno. Zato nam v zdravstvu razen obravnave nujnih primerov v tem trenutku vse stoji. Nenujni posegi se ne izvajajo," je povedal.
"Bojim se, da smo zelo blizu temu, da ne bomo imeli niti anesteziologa, ki bi lahko uspaval pacienta za operacijo," je dejal in dodal, da v tem trenutku niti ne moremo več ustrezno poskrbeti za večjo naravno ali prometno nesrečo, kjer bi imeli večje število ponesrečencev. Ljudi je nagovoril, naj se izogibajo adrenalinskim športom in drugim aktivnostim, zaradi katerih bi lahko posledično potrebovali zdravniško oskrbo.
Za pomoč na covidnih oddelkih so se javili tudi zaposleni pri koncesionarjih in zasebnikih
Po njegovih besedah bolnišnice sicer aktivno sklepajo dogovore z drugimi zavodi glede premeščanja kadrov. UKC Ljubljana ima denimo sklenjen dogovor s 27 zavodi, s čimer so lahko na covidne oddelke razporedili dodatnih 54 diplomiranih in 22 srednjih medicinskih sester. Covidne bolnišnice so se tudi notranje reorganizirale, in sicer so na covidne oddelke premestile 355 zdravnikov specialistov, 214 specializantov, 913 diplomiranih medicinskih sester ter 645 srednjih medicinskih sester.
Povedal je še, da so se za pomoč na covidnih oddelkih javili tudi zaposleni pri koncesionarjih in zasebnikih, študentje medicine in zdravstvene nege ter dijaki. Vseh prijavljenih, ki so pripravljeni nuditi pomoč na covid-19 oddelkih, je trenutno 249.
V covidne bolnišnice še štiri zdravstvene ekipe Slovenske vojske
Dodatne okrepitve je poslala tudi Slovenska vojska, ki je v bolnišnice napotila štiri dodatne zdravstvene ekipe. Tri ekipe bodo začasno delovale v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ena pa v Mariboru. Delali bodo na intenzivnih covidnih oddelkih, oddelkih urgentne medicine in glede na potrebe tudi drugod, so zapisali na spletni strani Generalštaba Slovenske vojske.
Dodatne ekipe so se pridružile 20 pripadnikom Slovenske vojske, ki že od 16. novembra delujejo v obeh kliničnih centrih ter v splošnih bolnišnicah v Celju in Novem mestu. Skupaj v slovenskih bolnišnicah trenutno tako pomaga 40 pripadnikov vojske. Vojaški zdravstveni tim sestavljajo diplomirana medicinske sestra, zdravstveni tehnik oz. srednja medicinska sestra, bolničar in dva vojna reševalca.
Regeneron za osebe z oslabljenim imunskim sistemom
Državni sekretar je še pojasnil, da se ves čas trudijo, da bi bili vsi bolniki ustrezno oskrbljeni, pri čemer imajo na voljo tudi ustrezna zdravila za blaženje posledic in zdravljenje covida-19. Pri bolnikih s povečanim tveganjem za hospitalizacijo uporabljajo zdravilo regeneron, pri čemer Vindišar znova poziva okužene s povečanim tveganjem za težji potek bolezni, da se čim prej obrnejo na osebnega zdravnika za uporabo omenjenega zdravila.
Poleg tega se po Vindišarjevih besedah trudijo zagotoviti tudi nova zdravila in v naslednjih tednih pričakujejo dve novi; eno iz skupine monoklonskih protiteles in eno iz skupine antivirusnih zdravil. Čeprav je povpraševanje po teh zdravilih po svetu izjemno veliko, pa državni sekretar pričakuje, da bodo prva zdravila dobavljena še v decembru.
KOMENTARJI (1483)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.