Da potrebujemo nov zakon o nalezljivih boleznih, se danes strinja tudi pravnik Rajko Pirnat, vendar pravi, da so pooblastila široka."Zakon ne določa, da mora vlada pri izbiri ukrepa oceniti posledice. In to je tisto, kar je ustavno sodišče očitalo pri ukrepu omejitve gibanja na občine."
Tisto, kar najbolj izstopa iz predloga ministrstva Tomaža Gantarja, je, da bi lahko v primeru, da ni mogoče preprečiti, da se v državo, v njej ali iz nje razširijo nalezljive bolezni, vlada prepovedala oziroma omejila zbiranje večjega števila ljudi na javnih ali zasebnih površinah. V naših domovih torej, kjer bi lahko tudi odredila uporabo zaščitne opreme."Posegi v stanovanje so brez sodne odločbe v vsakem posamičnem primeru neizvedljivi," pa pravi Pirnat.
Če bi bilo treba, bi v uporabo za zdravstvene potrebe vlada lahko odredila tudi prepustitev poslovnih in drugih prostorov, opreme, zdravil in prevoznih sredstev. A pozor, tu ne gre za novost. Po obstoječem 37. členu zakona se to lahko zgodi že sedaj. Medtem ko varuh človekovih pravic predlog še preučuje, pravniki opozarjajo, da morajo zakonopisci ukrepe nujno uravnotežiti."In zlasti zagotoviti, da se vsak teden preverja, ali so še potrebni. Tu samo piše, da so časovno omejeni," opozarja Pirnat.
Še bolj sporen je del, ki določa omejitve za necepljene otroke, torej tiste, ki za opustitev cepljenja ne bi imeli zdravstvenih razlogov. Javni vrtec oziroma javno sofinanciran zasebni vrtec zanje ne bo več možnost. Necepljene osebe bi imele tudi prepoved vpisa v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Prav tako se ne bi mogli udeležiti organiziranih letovanj, ki so financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pirnat ob tem jasno - kazni naj bodo prisila, ne prepovedi.
Do konca meseca je zakon v javni obravnavi, v primeru vložene ustavne presoje pa bi zadnjo besedo imelo ustavno sodišče.
Tina Bregant: Zakon smo pisali specialisti javnega zdravja. Če bodo pravniki imeli pripombe, jih bomo upoštevali
"Upoštevali smo podoben sistem, kot ga imajo v Franciji in v Nemčiji. Za ošpice, mumps in rdečke, ki predstavljajo grožnjo javnemu zdravju, smo po izkušnjah v Sloveniji imeli več staršev, ki otrok niso cepili. Ko so otroci zrasli, so predstavljali grožnjo javnemu zdravju. V tem primeru bo za ošpice, mumps in rdečke veljalo, da bodo otroci morali biti cepljeni," je glede cepljenja otrok v oddaji 24UR ZVEČER dejala Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. "Če otroka ne cepiš proti tetanusu, ogrožaš samo njega, pri ošpicah pa je malo drugače."
Zakaj so se na ministrstvu odločili, da v predlogu zakona obdržijo tudi najbolj sporni del - možnost zaplembe vozila, poslovnih prostorov ... Bregantova pravi, da ta ukrep spada med izjeme,"ko nič drugega več ne deluje". Šlo pa naj bi za primere, kot je na primer izbruh ebole. "Takrat bi si resnično želeli, da na vse možne načine radikalno ukrepamo, da se bolezen ne širi." Dodaja, da ne gre za zakon o covidu-19, temveč o nalezljivih boleznih, kamor spadajo tudi na primer denga ali hemoraška mrzlica.
Po predlogu zakona bi vlada lahko prepovedala ali omejila zbiranje večjega števila ljudi tudi v zasebnih hišah in domovih. "Če bodo pravniki presodili, da je to nesprejemljivo, bo to seveda izvzeto," pravi Bregantova, a dodaja, da so v času epidemije koronavirusa največ prenosov zabeležili prav na tovrstnih zasebnih družinskih druženjih.
Zakaj so ukrepi, ki posegajo tudi v zasebno lastnino, časovno neopredeljeni? Državna sekretarka pravi, da predlog zakona predvideva, da so ti ukrepi časovno omejeni, a priznava, da to morda ni najbolje definirano. Da so zakon pisali specialisti javnega zdravja, epidemiologi, zdravniki, infektologi ... "Če bodo ustavni pravniki imeli pripombe, jih bomo seveda upoštevali."
KOMENTARJI (636)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.