Korona

Hrvaška v zaostrovanje ukrepov, v Avstriji cepljenje morda že januarja

Stockholm / Dunaj / Moskva / Madrid, 24. 11. 2020 07.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 18 min
Avtor
STA, Tadeja Voščun, Ti.Š.
Komentarji
15

Na Hrvaškem, kjer so potrdili še 2323 okužb z novim koronavirusom, bodo po napovedih notranjega ministra Božinovića pripravili ostrejše epidemiološke ukrepe. Uvedli naj bi jih do konca tedna, predvidoma bodo veljali do božiča. Naša severna soseda pa načrtuje, da bi s cepljenjem proti covidu-19 začeli januarja prihodnje leto. Primere novega koronavirusa pa so medtem odkrili tudi na farmah minkov na Poljskem.

Covid-19 in svet

Na Hrvaškem še 2323 okuženih z novim koronavirusom, napovedali zaostrovanje ukrepov

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 8944 testih potrdili 2323 okužb z novim koronavirusom, kar je več kot prejšnji torek, ko je štab poročal o 1945 novih okužbah ob opravljenih 7262 testih (kar je bilo do današnjega dne največ doslej). V zadnjem dnevu je umrlo še 47 bolnikov s covidom-19, je objavil nacionalni štab civilne zaščite v Zagrebu.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite so v minulih 24 urah znova največ na novo okuženih potrdili na območju Zagreba, kjer so našteli 587 novih primerov. V primorsko-goranski županiji so potrdili 172 novih okužb. Iz istrske županije so poročali o 79 novih primerih.

Na Hrvaškem je trenutno 19.161 aktivnih okužb. V hrvaških bolnišnicah zdravijo 2093 bolnikov s covidom-19, na medicinskih ventilatorjih je 244 ljudi. Od 25. februarja, ko so zabeležili prvi primer, so v državi potrdili več kot 108.000 okužb z novim koronavirusom. Zaradi covida-19 je doslej umrlo 1445 oseb. Okrevalo je več kot 87.400 ljudi. V samoizolaciji je skoraj 40.800 ljudi, Opravili so skupno več kot 692.000 testov, so še sporočili iz nacionalnega štaba civilne zaščite.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je po današnjem virtualnem srečanju hrvaškega premierja Andreja Plenkovića z vodji hrvaških županij napovedal, da bo nacionalni štab civilne zaščite do srede pripravil ostrejše epidemiološke ukrepe. Uvedli naj bi jih do konca tedna, predvidoma pa bodo, kot je dejal, veljali do božiča. Božinović je poudaril, da bodo sprejeli najostrejše epidemiološke ukrepe v tej jeseni z namenom, da bi razbremenili zdravstveni sistem. Ne bo pa popolnega zaprtja gospodarstva tako kot spomladi po izbruhu epidemije covida-19, je izpostavil Božinović, ki je tudi šef nacionalnega štaba civilne zaščite.

Podrobnosti dodatnih ukrepov sicer ni želel razkriti, a je dejal, da se bodo nanašali na gospodarstvo, predvsem na gostinstvo, delno pa tudi na kulturo in šolstvo. Prav tako je omenil, da so po ugotovitvah epidemiologov v tem času v državi najpogostejši vir okužbe in vzrok za hitro širjenje okužb manjši družabni dogodki, ko se v zaprtih prostorih srečajo člani ene ali več družin in prijateljev.

V Avstriji začetek cepljena proti covidu-19 predvidoma januarja

Informacijo o cepljenju je na novinarski konferenci potrdil avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober, ki je še dodal, da bodo najprej cepili cepili starejše od 65 let ter osebje v domovih za starejše in oskrbovalnih domovih.

Prednost pri cepljenju v Avstriji bodo imele tudi visoko rizične skupine oseb z že diagnosticiranimi predhodnimi boleznimi ter zdravstveno in negovalno osebje v bolnišnicah, ordinacijah ter reševalnih in socialnih službah. V drugem četrtletju prihodnjega leta pa bo cepljenje proti covidu-19 predvidoma na voljo tudi za ostale Avstrijce.

Po navedbah avstrijskega ministrstva za zdravje ima država že pripravljenih 200 milijonov evrov za nakup 16,5 milijona odmerkov cepiva. Na Dunaju si bodo po besedah Anschoberja prizadevali, da bi dosegli več kot 50-odstotno precepljenost. Na prvem mestu je sicer varnost in ne časovni dejavnik, je še dejal minister.

V Avstriji bodo najprej cepili starejše od 65 let in zdravstveno osebje.
V Avstriji bodo najprej cepili starejše od 65 let in zdravstveno osebje. FOTO: Dreamstime

V Avstriji so v zadnjih 24 urah ob 28.070 opravljenih testih potrdili 4377 novih okužb z novim koronavirusom, kar je bistveno manj kot pred tednom dni. Upad števila novih okužb je po njegovem mnenju posledica delnega zaprtja države, ki so ga nazadnje uvedli v boju proti novemu koronavirusu.

Slabše novice sicer prihajajo iz avstrijskih bolnišnic. V zadnjih 24 urah je umrlo 118 bolnikov s covidom-19. Na oddelkih intenzivne nege je prvič več kot 700 bolnikov s covidom-19, in sicer 704, kar je 19 več kot dan prej. Se je pa vendarle upočasnila rast števila bolnikov na teh oddelkih in je trenutno pri sedmih odstotkih. V preteklih dneh so namreč imeli tudi že dobrih 30 odstotkov.

V Nemčiji nameravajo ob božiču omejiti druženje

Vlade vseh 16 nemških zveznih dežel so se dogovorile o smernicah za omejitev socialnih stikov ob božiču. Glede na dogovor bo med 23. decembrom in 1. januarjem dovoljeno zbiranje do desetih ljudi, kar je sicer še enkrat več kot v preostanku decembra.

Pravila glede omejitev za božična druženja v Nemčiji za otroke do 14 let ne bodo veljala. Osnutek dokumenta tudi poziva k pogovorom z verskimi skupnostmi o ukrepih za zmanjšanje stikov ob verskih obredih ali srečanjih.

Ukrepi so kompromisna rešitev, saj so se nekatere dežele, ki jih je pandemija covida-19 manj prizadela, zavzemale za manjše omejitve. O njih naj bi odločali na sredinem srečanju s kanclerko Angelo Merkel, ki ji prejšnji teden ni uspelo dobiti zelene luči dežel za strožje ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Novi ukrepi, ki predvidevajo podaljšanje zaprtja restavracij, barov in kulturnih ustanov, vključujejo tudi priporočilo, da naj na živahnih ulicah in trgih ne bi bilo ognjemetov, da bi se tako izognili zbiranju večjega števila ljudi. Nekateri politiki se zavzemajo za popolno prepoved ognjemetov zaradi velikega števila poškodb, ki se ob njih zgodijo vsako leto. S tem naj bi razbremenili bolnišnice, ki so obremenjene zaradi velikega števila bolnikov s covidom-19.

V sredo naj bi tudi sprejeli odločitev glede obvezne uporabe zaščitnih mask v šolah.

Nemške zvezne dežele nameravajo za božič sprostiti nekatere koronavirusne ukrepe.
Nemške zvezne dežele nameravajo za božič sprostiti nekatere koronavirusne ukrepe. FOTO: Dreamstime

Nemčiji je od uvedbe strožjih ukrepov 2. novembra uspelo nekoliko zmanjšati število novih okužb, a zdravstvene oblasti opozarjajo na hitro polnjenje bolniških postelj na oddelkih za intenzivno nego. Kanclerka Merklova je poudarila, da ukrepi še niso dali želenega učinka.

Po podatkih nemškega inštituta za javno zdravje Robert Koch so v Nemčiji doslej potrdili skoraj 942.700 okužb z novim koronavirusom, od tega več kot 13.500 v zadnjem dnevu. Za covidom-19 je skupno umrlo več kot 14.300 ljudi, med njimi 249 v zadnjih 24 urah.

Tudi Bavarska za zaprtje smučišč med božičnimi prazniki

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder pa je danes napovedal, da Bavarska načrtuje, da bodo zaradi boja proti novemu koronavirusu smučišča v tej nemški zvezni deželi ostala zaprta med božičnimi prazniki. Tudi druge evropske države je pozval, naj temu sledijo.

Tako kot druge evropske države se tudi Nemčija spopada z drugih valom okužb z novim koronavirusom.
Tako kot druge evropske države se tudi Nemčija spopada z drugih valom okužb z novim koronavirusom. FOTO: AP

"Preprosto ne moremo imeti klasičnih smučarskih počitnic," je na predvečer novega sestanka nemške kanclerke Merklove in ministrskih predsednikov nemških zveznih dežel o koronskih ukrepih dejal Söder.

Ob tem je izrazil prepričanje, da je potrebno storiti še več za zmanjšanje števila novih okužb. Poudaril je tudi, da tiste Nemce, ki mislijo, da bodo preprosto prečkali mejo in odšli na smučanje v Avstrijo, ob vrnitvi čaka 10-dnevna karantena, saj Avstrija sodi med tvegane države za okužbo z novim koronavirusom.

"Raje bi imel skupen dogovor na evropski ravni: brez odprtja smučišč, nikjer smučarskih počitnic," je še dejal bavarski ministrski predsednik, ki je doslej žel hvale zaradi svojega soočanja s pandemijo in ga pogosto omenjajo tudi kot morebitnega naslednika Merklove.

"Če želimo ohraniti meje odprte, potrebujemo jasen dogovor o smučiščih. Drugače bodo stvari postale težavne. Namen je, da se izognemo drugemu Ischglu," je še dejal.

Avstrijsko smučarsko središče Ischgl si je neslavni sloves prislužilo v začetku leta, ko je postalo eno od prvih žarišč covida-19 na stari celini, iz katerega so okuženi turisti virus ponesli po vsej Evropi.

Zamik začetka nove smučarske sezone je predlagala tudi Italija, s čimer je sprožila burno razpravo med alpskimi državami.

Italijanski premier Giuseppe Conte si namreč želi, da bi smučišča ostala zaprta do 10. januarja. Prav tako si Rim v soglasju med drugim z Merklovo in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom prizadeva za evropsko časovnico postopnega odpiranja smučišč. Po poročanju medijev med vodilnimi politiki vlada soglasje, da bi bila velika napaka nekoordinirano in prehitro odpiranje, kot je to bilo poleti.

Conteja je podprl tudi legendarni italijanski planinec Reinhold Messner. "Da do januarja počakamo z odprtjem smučišč, ni izbira, ampak nuja," je med drugim za današnjo izdajo italijanske La Repubblice dejal 76-letni Messner.

Tudi predsednik italijanske Benečije (Veneto) Luca Zaia je danes za italijanski časnik podprl čezmejno ureditev glede smučišč. "Nemogoče je prepovedati smučanje na Južnem Tirolskem in ga hkrati dovoliti na avstrijskem Koroškem," je dejal.

Avstrija, ki že več mesecev zatrjuje, da namerava smučišča ob ustreznih koronskih ukrepih odpreti za vsako ceno, italijanskemu predlogu nasprotuje. Avstrijski finančni minister Gernot Blümel je v primeru zaprtja smučišč med božičnimi prazniki na evropski ravni danes od EU že zahteval odškodnino v višini dveh milijard evrov.

V Italiji v zadnjem dnevu 853 smrtnih žrtev covida-19

V Italiji so v zadnjem dnevu zabeležili 853 smrtnih žrtev covida-19, kar je največ v drugem valu in tretje najvišje število od začetka pandemije.

Več umrlih za covidom-19 so v Italiji našteli le 27. in 28. marca, ko je umrlo 969 oziroma 889 ljudi.

"To je številka, ki je nikoli ne bi smeli videti, kaj šele komentirati," je na novinarski konferenci dejal vodja Višjega sveta za zdravje Franco Locatelli.

Po podatkih italijanskega ministrstva za zdravje je covid-19 doslej zahteval več kot 51.300 življenj. Skupno so potrdili več kot 1.455.000 okužb z novim koronavirusom, od tega 23.232 v zadnjem dnevu.

V zadnjih 24 urah so v Italiji opravili 188.659 testov na novi koronavirus, od tega je bilo 12,3 odstotka pozitivnih.

Švedska zaostruje ukrepe

Na Švedskem je danes začel veljati ukrep, ki omejuje zbiranja na javnih krajih. Doslej je bilo javno zbiranje, kot so protesti, prireditve, koncerti in verski obredi, omejeno na 50 ljudi. Zdaj pa so to omejitev zmanjšali na osem oseb. Po nasprotovanju javnosti so za pogrebe naredili izjemo. Na njih se tako lahko zbere največ 20 ljudi.

Čeprav omejitev ne velja za zasebna druženja, vlada poziva ljudi, naj se ne družijo in obiskujejo fitnesov, bazenov, knjižnic in trgovskih centrov. Če je le mogoče, naj se izognejo tudi javnemu potniškemu prometu, še poziva vlada. Švedski premier Stefan Löfven je minuli konec tedna v nagovoru državljanom poudaril, da jih preveč ni upoštevalo nasvetov in priporočil vlade. A vendarle so se razmere v zadnjem času nekoliko izboljšale, kar je posledica zmanjšanja potovanj in tega, da več ljudi dela od doma, je povedal.

Država, ki je zaslovela s svojim mehkim pristopom v boju proti pandemiji covida-19, je zbiranje na javnih krajih, od dosedanjih 50, omejila na osem ljudi. Na Švedskem so doslej sicer potrdili več kot 200.000 okužb z novim koronavirusom.
Država, ki je zaslovela s svojim mehkim pristopom v boju proti pandemiji covida-19, je zbiranje na javnih krajih, od dosedanjih 50, omejila na osem ljudi. Na Švedskem so doslej sicer potrdili več kot 200.000 okužb z novim koronavirusom. FOTO: Dreamstime

V državi, ki ima okoli 10,3 milijona prebivalcev, so doslej potrdili približno 208.300 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je več kot 6400 covidnih bolnikov.

Španski kralj v samoizolaciji po stiku z okuženim

52-letni kralj je tudi preložil vse svoje aktivnosti za deset dni, so v ponedeljek sporočili iz kraljeve palače v Madridu. Kraljica Letizia in njuni hčerki, princesi Leonor in Sofia pa bodo medtem lahko normalno nadaljevale svoje aktivnosti, so še sporočili iz kraljeve palače.

15-letna prestolonaslednica Leonor je bila sicer septembra že v samoizolaciji, potem ko so med njenimi sošolci odkrili okužbo. Virusa se ni nalezla in tudi kasnejši test je pokazal, da ni okužena.

Španski kralj je zaradi samoizolacije svoje aktivnosti preložil za deset dni.
Španski kralj je zaradi samoizolacije svoje aktivnosti preložil za deset dni. FOTO: AP

Španija je sicer med najhuje prizadetimi državami na svetu v pandemiji covida-19. Od marca so v državi zabeležili več kot 1,5 milijona primerov okužbe z novim koronavirusom in več kot 43.000 smrti zaradi covida-19.

V Madridu bodo decembra odprli bolnišnico za več kot 1000 bolnikov

V španski prestolnici Madrid pa bodo 1. decembra odprli bolnišnico, ki bo lahko sprejela več kot 1000 bolnikov. Bolnišnica, ki so jo zgradili v nekaj mesecih, je posebej prilagojena za epidemije, kakršna je trenutna.

"Napoved odprtja nove bolnišnice, kot je bolnišnica Isabel Zendal, ki bo svoja vrata odprla 1. decembra, je zelo pomembna," je danes povedala predsednica madridske regije Isabel Diaz Ayuso.

Španija ostaja ena najhuje prizadetih evropskih držav v pandemiji. Z novim koronavirusom se je okužilo več kot 1,5 milijona ljudi, umrlo pa je več kot 43.000 covidnih bolnikov. V to številko so sicer vključeni le tisti umrli, ki so bili na testu za novi koronavirus pozitivni.

Oblasti v epidemiji covida-19 najhuje prizadete španske regije so gradnjo nove bolnišnice napovedale spomladi. Projekt, vreden 50 milijonov evrov, so poimenovali "bolnišnica pandemij".

Gre za ogromen kompleks z 80.000 kvadratnimi metri površine, ki bo lahko v primeru zdravstvene krize sprejel več kot tisoč bolnikov. Poleg tega ima "visokotehnološki sistem za preprečevanje okužb", navaja madridska vlada.

Namen nove bolnišnice je razbremeniti madridsko zdravstveno mrežo, ki je bila v prvem valu epidemije močno obremenjena, zaradi česar so morali postaviti poljsko bolnišnico.

Vendar pa nekateri močno nasprotujejo novi bolnišnici. Izrazili so dvom v takšen projekt, saj se bojijo, da bi lahko zmanjkalo virov za druge bolnišnice, predvsem pri zdravstvenem osebju.

Pred dvema tednoma so madridske zdravstvene oblasti objavile poziv, v katerem iščejo 669 zdravstvenih delavcev iz drugih madridskih bolnišnic, da bi lahko odprli prvi oddelek nove bolnišnice.

Ostareli v Španiji prvi v vrsti za cepivo proti covidu-19

Oskrbovanci domov za ostarele in tisti, ki skrbijo zanje, bodo prvi v vrsti, ko bo Španija predvidoma v začetku prihodnjega leta začela cepljenje proti covidu-19, je danes še sporočila španska vlada. Sledili bodo zaposleni v zdravstvu in drugi starejši.

Španija je med evropskimi državami, ki jih je pandemija koronavirusne bolezni najhuje prizadela. Doslej so potrdili 1,6 milijona okužb.
Španija je med evropskimi državami, ki jih je pandemija koronavirusne bolezni najhuje prizadela. Doslej so potrdili 1,6 milijona okužb. FOTO: AP

Ob predpostavki, da bo cepivo odobreno in na voljo, bo Španija cepljenje skupno 47 milijonov prebivalcev začela januarja prihodnje leto. V skladu z ambicioznim načrtom, ki ga je vlada v Madridu predstavila danes, naj bi večino prebivalcev v državi cepili do sredine prihodnjega leta.

Španska vlada je načrt predstavila, potem ko je več proizvajalcev cepiv sporočilo, da so dosegli preboj pri razvoju cepiva proti covidu-19, ki je po vsem svetu zahteval že skoraj 1,4 milijona življenj.

"V prvi fazi se bomo osredotočili na najranljivejše, skupino okoli 2,5 milijona ljudi," je na novinarski konferenci dejal minister za zdravje Salvador Illa. Pojasnil je, da bo cepljenje brezplačno in prostovoljno. Zagotovil je še, da bo Španija imela dovolj odmerkov cepiva za cepljenje celotne populacije v prihodnjem letu.

Po ocenah delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki regionalnih in zvezne vlade, je med marcem in junijem v domovih za ostarele in osebe s posebnimi potrebami umrlo več kot 20.000 ljudi, poroča španski časnik El Pais.

Francoske trgovine se odpirajo v soboto, javno življenje ustavljeno do 15. decembra

Trgovine z nenujnimi izdelki v Franciji se bodo po več tednih znova lahko odprle v soboto, je nocoj sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. V televizijskem nagovoru je še dejal, da namerava vlada 15. decembra znova zagnati javno življenje, a nekatere omejitve bodo ostale. Število umrlih za covidom-19 je v Franciji medtem preseglo 50.000.

"Vrhunec drugega vala je za nami," je Francozom sporočil Macron. Poudaril je, da se je trud izplačal, da pa še ne smejo odnehati.

V soboto se bodo tako lahko znova odprle manjše prodajalne, vključno s knjigarnami in cvetličarnami, se bodo pa morale zapirati najkasneje ob 21. uri. Bodo pa morali ljudje še vedno izpolnjevati obrazce za vsak odhod od doma. Od konca tedna bodo dovoljene tudi športne aktivnosti in sprehodi v krogu 20 kilometrov od doma za največ tri ure, medtem ko sedaj velja omejitev na en kilometer od doma za največ eno uro.

Bari, restavracije, telovadnice in diskoteke bodo po drugi strani ostali zaprti, je pojasnil Macron. Predvidoma jih bodo odprli 20. januarja, če bodo na dan beležili manj kot 5000 novih okužb z novim koronavirusom.

Po 15. decembru bodo omejitve gibanja dodatno sprostili, bo pa ostala policijska ura po 21. uri. Če bodo razmere to dopuščale, bi po 15. decembru pod določenimi pogoji lahko znova odprli tudi kinodvorane in gledališča.

Povedal je še, da v Franciji prva cepljenja proti covidu-19 načrtujejo konec decembra ali v začetku januarja. Sprva bo cepivo na voljo najranljivejšim skupinam prebivalstva, sledila bo velika akcija cepljenja, ki pa ne bo obvezno, je pojasnil.

Glede odprtja smučarske sezone v Franciji pa je Macron dejal, da o tem še potekajo pogovori v vladi in tudi s sosednjimi državami. "A težko si predstavljam, da bi bila smučišča odprta za praznike. Bolje bi bilo, če bi razmišljali o odprtju januarja," je dodal.

V Veliki Britaniji med božičnimi prazniki blažji ukrepi

V Veliki Britaniji bodo med božičnimi prazniki veljali blažji koronski ukrepi glede druženja in potovanj, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. Med prazniki bo tako dovoljeno druženje oseb iz do treh gospodinjstev.

Blažji ukrepi bodo veljali od 23. do 27. decembra v vseh štirih upravnih enotah Združenega kraljestva - v Angliji, Walesu, na Škotskem in Severnem Irskem.

"Medtem ko gre leto 2020 h koncu, priznavamo, da je bilo to leto izjemno težko za vse nas," so oblasti vseh štirih enot sporočile v skupni izjavi.

"Vsi smo se morali v vsakdanjem življenju veliko žrtvovati in številne verske in družbene skupine so že morale spremeniti ali se odreči svojim običajnim praznovanjem, da bi upočasnile širjenje koronavirusa in rešile življenja," piše v sporočilu.

"To ne more biti običajen božič. Vendar si, medtem ko se približujemo prazničnemu obdobju, prizadevamo, da bi našli način, da bi se družine in prijatelji lahko videli, četudi za kratek čas, pri čemer se zavedamo, da mora biti to omejeno in previdno," so dodali v izjavi.

Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska imajo ločene zdravstvene politike in tamkajšnje oblasti same sprejemajo odločitve o ukrepih proti pandemiji covida-19.

V Angliji se bo 2. decembra končalo štiritedensko zaprtje, takrat pa bodo začele veljati regionalne omejitve glede na število primerov okužbe na posameznih območjih. Med božičnimi prazniki bodo vse potovalne omejitve odpravljene v celotnem Združenem kraljestvu.

Če bodo plačali test, bodo potniki v Angliji lahko skrajšali čas trajanja karantene

BBC medtem poroča, da je britanski sekretar za promet Grant Shapps napovedal, da bodo potniki, ki bodo prispeli v Anglijo, lahko prepolovili trajanje karantene, če bodo po petih dneh opravili plačljiv test na novi koronavirus. Pravilo bo začelo veljati 15. decembra, testi zasebnih podjetij pa bodo stali od 65 do 120 funtov (od 73 do 134 evrov). Sekretar je dejal, da bo načrt privedel do večjega števila mednarodnih potovanj in hkrati državljane ohranil zdrave. Turistične organizacije so načrt pozdravile, vendar pravijo, da vlada z njim zamuja.

Letalski prevozniki bodo letos zaradi koronske krize zabeležili 60 odstotkov manj prihodkov od prodaje, so izračunali v Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA). Opozorili so, da covid-19 ogroža obstoj letalske industrije, letošnje leto pa se bo v zgodovino najverjetneje zapisalo kot najslabše.

Odredbo so sprejeli po tem, ko je premier Boris Johnson sporočil, da bodo Anglijo prizadele strožje regionalne omejitve, ko se bo 2. decembra zaključila popolna ustavitev javnega življenja. Po novih pravilih bi karantena tako bila odrejena vsem potnikom, ki prispejo iz držav, ki niso na seznamu varnejših. Če pa test opravijo po petih dneh karantene in je ta negativen, jim karantene ne bo treba upoštevati. Rezultati bodo znani v 24 do 48 urah, kar pomeni, da bi potniki po prihodu v Anglijo v samoizolaciji torej preživeli šest dni. Oblasti takšno odločitev podpirajo, saj naj bi s tem ohranjali tudi turizem.

Sicer pa so v ponedeljek v Veliki Britaniji potrdili 15.450 novih primerov okužbe z novim koronavirusom.

Na poljskih farmah minkov odkrili primere novega koronavirusa

Na Poljskem so prvič na farmi minkov odkrili primere novega koronavirusa. Znanstveniki z medicinske fakultete v Gdansku so na okužbo z virusom SARS-CoV-2 testirali 91 minkov s farme na severovzhodu države, osem testov je bilo pozitivnih. Pojav novega koronovirusa na danskih farmah minkov je povzročil množični zakol minkov v tej državi.

"Gre za prvi primer potrjene okužbe z novim koronavirusom na kaki živalski farmi na Poljskem," je sporočila fakulteta.

Poljski znanstveniki so ob tem dodali, da pridobljeni rezultati nakazujejo na možnost prenosa novega koronavirusa s človeka na živali. Poljske farme minkov so tudi pozvali, naj povišajo svoje standarde biološke varnosti.

Poljska je po navedbah organizacij za pravice živali, ki se borijo proti vzreji živali, kot so minki, za krzno, tretja največja vzrediteljica minkov za Kitajsko in Dansko.

Danska vlada je v začetku meseca napovedala zakol od 15 do 17 milijonov minkov po vsej državi, saj so se pojavile bojazni pred mutacijo virusa, zaradi katere bi bila lahko prihodnja cepiva za ljudi manj učinkovita.

V Rusiji število novih primerov že pet dni vztraja nad 24.000

V Rusiji so v zadnjih 24 urah zabeležili 491 smrti zaradi covida-19, kar je najvišje dnevno število smrti v državi od začetka pandemije. Skupno so doslej v Rusiji zabeležili 37.031 smrtnih primerov zaradi koronavirusne bolezni. Največ smrti so v prejšnjem dnevu zabeležili v Sankt Peterburgu, in sicer 80. Le štiri manj pa so zabeležili v Moskvi.

Številke rastejo tudi v Rusiji, kjer so v zadnjem dnevu zabeležili najvišje število smrti (491) zaradi covida-19 doslej. S prihodom zime pa se položaj še bolj zaostruje.
Številke rastejo tudi v Rusiji, kjer so v zadnjem dnevu zabeležili najvišje število smrti (491) zaradi covida-19 doslej. S prihodom zime pa se položaj še bolj zaostruje. FOTO: Dreamstime

Namestnica ruskega premierja Tatjana Golkova je danes opozorila, da se s prihodom zime položaj zaradi covida-19 v državi samo še bolj zaostruje. "V 32 regijah v državi beležijo nadpovprečno stopnjo okužbe na 100.000 prebivalcev," je dejala.

Sicer so v državi v minulem dnevu zabeležili tudi 24.326 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Število novih dnevnih primerov tako že peti dan vztraja nad 24.000. Skupaj so v državi od izbruha pandemije v marcu zabeležili več kot 2,1 milijona okužb. S tem je ta država s 145 milijoni prebivalcev na petem mestu v svetu. Po drugi strani pa je po skupnem številu potrjenih smrti zaradi covida-19 precej nizko na seznamu. Strokovnjaki zato domnevajo, da oblasti prikrivajo dejansko stanje.

Optimizem zaradi poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prižgal zeleno luč za začetek tranzicije oblasti, čeprav volilnega poraza še ni priznal, in zaradi napredka pri razvoju cepiv proti covidu-19 se je z azijskih in evropskih borzah prelil tudi na Wall Street. Indeksi so uvodoma pridobili.

V ZDA povprečno na dan potrdijo 168.000 okužb

Po podatkih univerze Johns Hopkins se je z novim koronavirusom v ZDA do ponedeljka zvečer okužilo 11,4 milijona ljudi, za covidom-19 pa jih je umrlo več kot 257.600. Kljub svarilom zdravstvenih strokovnjakov pa se Američani množično podajajo na pot pred četrtkovim praznovanjem zahvalnega dne. V nedeljo je z letali potovalo več kot milijon ljudi. To je 60 odstotkov manj kot pred letom dni, a še vedno največ od marca letos. Ameriška avtomobilistična zveza ocenjuje, da bo po cestah letos za praznik potovalo med 45 do 50 milijonov ljudi, lani pa jih je 55 milijonov.

V Ameriki se je z novim koronavirusom okužilo že 11,4 milijona ljudi.
V Ameriki se je z novim koronavirusom okužilo že 11,4 milijona ljudi. FOTO: Dreamstime

Predsednik ZDA Donald Trump in prva dama Melania letos ne bosta potovala na Florido, ampak pripravljata več zabav za praznike v Beli hiši, poleg zahvalnega dne tudi za božič in novo leto. Trumpova vlada je začela deliti 30.000 odmerkov eksperimentalnega zdravila proti covidu-19 s protitelesi podjetja Regeneron, ki ga je bil ob okužbi deležen predsednik Trump. Zdravilo se lahko uporablja le pri tistih, ki imajo blage simptome, ne pa pri resno bolnih.

Z novim koronavirusom se še naprej spopada vsaka zvezna država posebej. V New Yorku so do zdaj od izbruha pandemije izvedli skupaj 18 milijonov testov. V ponedeljek jih je bilo pozitivnih 3,08 odstotka, število hospitalizacij je naraslo na 2724, umrlo pa je 33 ljudi.

Guverner Kolorada Jared Polis je bolnišnicam odobril, da selijo ali zavračajo vse druge bolnike, razen tistih s covidom-19, v Utahu pa so zmogljivosti na intenzivni negi 92-odstotno zasedene. Guverner Gary Herbert je kljub temu čez praznik odpravil omejitve glede števila ljudi v enem prostoru.

Koronavirus pasica november
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Periot222
24. 11. 2020 21.05
PRAZNO NAKLADANJE MEDIJEV!!
Uporabnik1814783
24. 11. 2020 17.06
Se vidi, da je Avstrija pred nami, po 1 tednu ze rezultati... ne pr pr nas vsakih 14 dni drugi ukrepi, nekatere aktivnosti ze 2 meseca zaprte skoraj...
JApajaDAja
24. 11. 2020 15.04
+1
ni se še dobro vsidrala familija dr.potrča,pa so že drastični ukrepi...kot da je on koronanosec :-)
OneEarth
24. 11. 2020 14.58
+3
Potrč nic vec ne ne deli nasvetov iz švedske ??
Pikcajk
24. 11. 2020 14.56
+1
Švedska uvaja strožje ukrepe.... Dr. Potrč bo znorel... Asisentka lili pa itak sam kima svojemu dohtarju...
jutri_pa_res
24. 11. 2020 11.13
+1
Tudi hrvati imajo pol manj okužb in tudi mrtvih na milijon prebivalcev kot mi, pa imajo skoraj vse odprto, razen lokali se zapirajo ob 22.00 in druženje je omejeno na 10 komadov. Tako da počasi mi pada zaupanje v našo stroko, ki vidi edino rešitev v zapiranju vsega poprek.
Millady
24. 11. 2020 10.33
+7
Kaj je z Kitajci, ni korone, vsi zdravi?
Absurdistan
24. 11. 2020 15.11
štumbamfirer
24. 11. 2020 09.22
+1
money,money,money
Kazimir Plemeniti
24. 11. 2020 08.52
+5
Pa to ni nič, če gledaš številke glede na povprečje je to manj kot pri nas. Pa že pri nas ni vseskupaj nič.
kilklop
24. 11. 2020 08.56
+4
Če bi bilo v Ameriki tako kot v Sloveniji ,bi bilo 300.000 okuženih na dan in 6500 mrtvih, so daleč za nami.
ivan res grozni
24. 11. 2020 09.01
+5
Vse skupaj ni nič? 40 % več umrlih pri nas kot v istem obdobju lani je za vas nič???
ivan res grozni
24. 11. 2020 09.02
+5
Naše podatke je potrebno množiti "samo" s 170. Imajo 340 milijonov prebivalcev.
Cogo
24. 11. 2020 08.33
-1
Zdaj bo Biden zadevo rešil.
Komendator
24. 11. 2020 08.49
+3
Če bodo decembra začeli s cepljenjem bo to verjetno res kmalu rešeno...