Več kot polovica Slovencev se ne namerava cepiti proti covidu-19

Po tem, ko smo že prejšnji teden poročali, da sta družbi Pfizer in BioNTech sporočili, da cepivo proti covidu-19, ki je še v fazi testiranja, zagotavlja 90-odstotno zaščito, pa so danes iz ameriške Moderne sporočili, da ima njihovo cepivo kar 94,5-odstotno učinkovitost. V preteklih dneh so odločevalci pri nas sporočili, da bo strategija cepljenja proti covidu-19 v Sloveniji pripravljena najkasneje do decembra, saj naj bi takrat pričeli s cepljenjem rizičnih skupin – glede na starost in kronična obolenja, cepili naj bi zdravstvene delavce in druge, ki so zaposleni v ključni infrastrukturi. Cepljenje bo prostovoljno, financirano pa bo iz proračunskih sredstev.

Po teh spodbudnih informacijah so pri Valiconu v času od 13. do 15. novembra preverjali, ali se Slovenci nameravajo cepiti proti covidu-19. V spletni anketi je sodelovalo 527 oseb. 

Večina je odgovorila, da se ne bodo cepili

Dobra četrtina (26 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da se "zagotovo ne bodo cepili", skoraj tretjina (31 odstotkov) pa, da "verjetneje ne". Tako torej skupno več kot polovica prebivalcev napoveduje, da se (verjetno) ne bodo cepili. Na drugi strani pa so tisti, ki so odločni glede cepljenja. Od teh jih šestina pravi, da se bodo "zagotovo cepili", dobra četrtina pa, da se "verjetneje bodo". Tehtnica glede namere za cepljenje se tako s 43 odstotki proti 57 odstotkom nagiba v smer "verjetneje ne".

Kaj so razlogi?

Ti anketiranci kot najpogostejši razlog proti cepljenju navajajo nezaupanje v novo cepivo. 61 odstotkov jih meni, da bi moralo miniti več časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 41 odstotkov pa se jih boji stranskih učinkov. "Slaba tretjina (30 odstotkov) kot razlog navaja mutacije virusa in s tem povezano neučinkovitost cepiva, slaba četrtina pravi, da ne sodijo v rizično skupino (24 odstotkov), podobno velik je delež prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna (23 odstotkov)."

Tisti, ki pa bi se cepili, so kot razlog za cepljenje največkrat navedli odgovornost in skrb do drugih (50 odstotkov), poleg tega pa "si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe" (45 odstotkov). Slaba tretjina (32 odstotkov) jih je navedla, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki spadajo v rizično skupino, in jih ne želijo okužiti. Dobra četrtina bi se za cepljenje odločila tudi zato, ker ne želijo preobremenjevati zdravstvenega sistema v primeru hujšega poteka bolezni, oziroma zato, ker je to priporočilo medicinske stroke.

Statistiki ugotavljajo, da namera za cepljenje narašča s starostjo. Višja je med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino, pri kateri je potek bolezni težji, pa tudi med tistimi, ki v svojem najožjem krogu poznajo osebo, ki je bila okužena. Kot še navajajo pri Valiconu je, "nekoliko presenetljivo namera za cepljenje nižja med tistimi, ki trenutno situacijo sicer doživljajo zelo negativno ('brezupno, kritično, na trenutke kaotično')". Namera za cepljenje je tako višja od 50 odstotkov samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti in med starejšimi od 60 let.

Andraž Zorko iz Valicona je pri razlagi rezultatov dodal, da jih je treba razumeti v dveh kontekstih. "Prvi je nadaljnje širjenje virusa med populacijo. Več kot bo okužb, manj bo prebivalcev, ki ne poznajo nikogar z okužbo, in večja bo namera za cepljenje. Po drugi strani je med tistimi, ki so bili bodisi potrjeno okuženi bodisi menijo, da so bili okuženi, namera za cepljenje bistveno nižja. Glede na eno in drugo bi morala namera za cepljenje s širjenjem okužb v prihodnjih tednih zmerno naraščati, saj bo rast poznanstev z nekom, ki je okužen, večja od števila dejanskih okužb.

Kot drugi razlog pa je navedel potrebo po dodatni in ustrezni informiranosti populacije o virusu in cepivu proti covidu-19. "Na strani, ki cepljenje zavrača, je glavna ovira strah, ki je vzrok za večji del odklonilnega stališča do cepljenja. Več kot bo informacij o učinkovitosti in varnosti cepiva, večja je možnost, da si bodo nekateri med tistimi, ki danes cepljenju niso naklonjeni, premislili."