Znanstveniki: Kavarne na prostem so varne

Vlada je skupaj s strokovno skupino odločila, da so maske na prostem spet obvezne, vsaj tam, kjer ne moremo zagotoviti primerne distance. Utrujeni od vseh ukrepov, ki se spreminjajo iz tedna v teden, številni teh sploh ne upoštevajo več. Hkrati pa tudi različne mednarodne raziskave kažejo, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na prostem zanemarljivo. 

Raziskave z Irske namreč kažejo, da so od začetka epidemije do 24. marca letos od 232.164 okuženih zabeležili le 262 primerov okužb, kjer so se posamezniki okužili na prostem. To predstavlja 0,1 odstotka vseh okuženih. Po podatkih Nadzornega centra za varovanje zdravja (HPSC), ki spremlja število okuženih, se je 124 oseb okužilo na gradbiščih, 131 oseb med športnimi aktivnostmi in fitnesom, sedem oseb pa med zasebnim druženjem dveh družin.

Podobno sliko kažejo tudi študije iz drugih držav. Študija 1245 primerov na Kitajskem je pokazala, da so se na prostem okužili zgolj trije posamezniki, ki med pogovorom niso nosili zaščitnih mask.

Na univerzi v Canterburyju je profesor Mike Weed na podlagi 6000 različnih podatkov preučil 27.000 primerov covida-19. Ena študija je obsegala 7500 primerov na Kitajskem in Japonskem pred zaprtjem v obeh državah. Število primerov, povezanih z zunanjim prenosom, je bilo "tako majhno, da je nepomembno," je odkril.

Ed Lavelle, profesor biokemije na Trinity College Dublin, je dejal, da so bile ugotovitve "res odlična novica in podpirajo veliko dokazov iz ZDA", ki kažejo, da so zunanje dejavnosti same po sebi varne. Dodal je, da glavno vprašanje ni aktivnost na prostem, ampak to, kaj se zgodi potem. "Odprte kavarne na prostem so zelo varne. Ključno je, kaj se zgodi po aktivnosti na prostem," je pojasnil.

Docentka na šoli za arhitekturo University College Dublin, profesorica Orla Hegarty, je dejala, da HPSC težko meri zunanji prenos, saj se gradnja in šport lahko izvajata tako zunaj kot znotraj prostorov. Dejala je, da je tveganje na prostem majhno, "če se ljudje držijo fizične razdalje, se izogibajo tesnim pogovorom in zelo pazijo, da so skupni prevoz in skupna stranišča zelo dobro prezračeni – in da v njih ostanejo zelo kratek čas in nosijo maske". "Med špansko gripo so ljudem svetovali, naj se pogovarjajo drug ob drugem in ne iz oči v oči, kar potrjuje tudi to, kako so merili virusne delce, ki se gibljejo v zraku, ko ljudje dihajo in govorijo. Tveganje za okužbo na prostem je majhno, saj bo večino virusa verjetno odpihnilo in razredčilo v vetru kot cigaretni dim, razen če ste preblizu okuženega."

Profesor Chris Whitty, glavni zdravnik Združenega kraljestva, je dodal, da so dokazi zelo jasni in "da so zunanji prostori varnejši od zaprtih". Ne le, da svež zrak razredči virus, pomaga tudi pri izhlapevanju kapljic, v katerih se prenaša, poleg tega pa bi tudi ultravijolična svetloba morala ubiti kateri koli virus na prostem. 

Kljub temu pa to ne pomeni, da se virus na prostem ne širi. Ena študija je pokazala, da sta dva moška na Kitajskem, ki sta se vsaj 15 minut pogovarjala iz oči v oči, dovolj za širjenje virusa. Če je nekdo okužen – morda ne da bi se tega zavedal, ker nima simptomov – virus sprošča med dihanjem, še posebej, če kašlja. Nekaj ​​tega se bo preneslo v kapljicah, večina jih bo sicer hitro padla na tla, vendar bi lahko dosegle vaše oči, nos ali usta, če ste od njih oddaljeni približno dva metra. Zato ohranjajte primerno distanco.

Če greste mimo nekoga na ulici ali mimo vas nekdo teče, ste si blizu za največ nekaj sekund. Taka bežna srečanja zelo verjetno ne bodo dovolj dolga, da vas doseže dovolj virusa za okužbo. Profesorica Cath Noakes z Univerze v Leedsu pravi, da bi moral nekdo v trenutku, ko vdihnete, kašljati ravno pred vami, da bi se zgodila okužba. Opozarja pa, da prijatelji preživijo dolgo časa na prostem in domnevajo, da so popolnoma varni. Če greste z nekom na tek in za njim tečete 20 minut ali več, bi to že lahko bila težava, pravi. "Žalostno dejstvo je, da vaše največje tveganje predstavljajo ljudje, ki jih poznate."

In čeprav so znanstveniki ugotovili, da je v popolnoma odprtih prostorih tveganje za okužbo majhno, pa skrb vzbujajo območja, kjer ni zgolj gneče, ampak so tudi delno zaprta, kot so na primer stojnice na tržnicah ali avtobusna postajališča. Virus lahko namreč na površini preživi ure in ure. Raziskovalci v ZDA so virus našli na ročajih zabojnikov za smeti in gumbih na prehodih za pešce. Domnevajo, da je to lahko povzročilo okužbe na tem območju, čeprav je bilo teh razmeroma malo v primerjavi z drugimi načini širjenja virusa. Mnogi znanstveniki tudi mislijo, da bi bila količina virusa, ki bi na ta način verjetno ostala na površini, minimalna in bi se razpršila v eni uri ali dveh. "Možnost prenosa skozi nežive površine je zelo majhna," pravi profesor Emmanuel Goldman z univerze Rutgers.

Vsi dokazi pač kažejo na to, da se velika večina okužb s koronavirusom zgodi v zaprtih prostorih. Virus se prenaša s človeško interakcijo, še posebej, če so ljudje dalj časa skupaj. To pomeni, da se virus lahko širi na več različnih načinov. Okužene kapljice lahko pristanejo na ljudeh v bližini ali onesnažijo površine, ki se jih drugi dotaknejo. In če je v prostorih zatohlo, se lahko v zraku naberejo drobni delci virusa, ki jih vdihnemo. Po pregledu petih globalnih študij prenosa s Kalifornijske univerze je možnost, da bi covid-19 dobili v zaprtih prostorih, 19-krat večja kot na prostem.

Ob vseh teh raziskavah se tako upravičeno sprašujemo, zakaj so pri nas na prostem spet obvezne zaščitne maske, hkrati pa vlada nič ne investira v prezračevanje zaprtih prostorov, npr. šol, vrtcev, domov za starejših, kot je to naredila Nemčija?