Višje sodišče v Kopru ustavilo postopek zoper moškega, ki ni nosil maske

Gre za primer iz oktobra 2020, ko moški na enem od počivališč proti Ajdovščini ni nosil zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega ali nosnega predela na odprtem javnem kraju v statistični regiji na rdečem seznamu. Izdan mu je bil plačilni nalog, zato se je obrnil na sodišče. 

Okrajno sodišče je globo potrdilo, Višje sodišče v Kopru pa je postopek ustavilo. Razsodilo je, da odlok, ki določa obvezno nošenje maske, presega napotitev iz Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki je podlaga za ta odlok. Država pa mora biti pri sankcioniranju državljanov po mnenju sodišča s svojimi akti izrecna in natančna. 

Teršek: Zgodovinska sodba!

"Globok priklon in poklon višjemu sodišču v Kopru, ki je storilo, kar bi Ustavno sodišče moralo storiti že zdavnaj," je ob tem na svojem profilu na Facebooku zapisal pravnik Andraž Teršek, ki je sodbo označil za zgodovinsko. 

Teršek je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, kaj to pomeni v praksi. "To, kar določeni pravniki zatrjujemo že od samega začetka in je kristalno jasno – maske v slovenskem pravnem redu pravno ne obstajajo in tudi prekršek glede mask v slovenskem pravnem redu pravno ne obstaja. O tem je Višje sodišče jasno odločilo – ne obstaja prekršek, povezan z maskami, ne obstaja zapoved nošenja maske in ne obstaja prepoved gibanja brez maske."

Za ta ukrep in za te predpise, ki so podzakonski predpisi, namreč ni ustrezne zakonske podlage, pravi. "Podzakonski pravni akt nikdar ne more in ne sme določiti nekaj, kar ni določeno jasno in nedvoumno že v samem zakonu. Tako, kot ne sme ožiti pravic, ne sme širiti dolžnosti. Zakoni v slovenski zakonodaji nič ne govorijo o maskah, zato tudi podzakonski akti ne morejo uvesti mask. Pa tudi, če bi jih uvedli, bi to morali predpisati jasno, nedvoumno, da maska je enako gibanje. Da je zapoved maska enako omejitev svobode gibanja. Nič od tega ni bilo storjeno od marca 2020, kar poudarjam že od samega začetka."

Pa se to nanaša tudi na nošenje mask v notranjih prostorih? Seveda, pravi Teršek. "Še enkrat ponavljam – maske kot take v pravnem redu RS ne obstajajo. Tukaj je redno sodišče opravilo delo, ki bi ga moralo Ustavno sodišče opraviti že zdavnaj. Jaz sem Ustavnemu sodišču to predlagal že pred meseci in samo ugibamo lahko, zakaj tega še ni storilo."

"Ti predpisi, podzakonski akti, še veljajo, a jasno je, da vsakdo, ki je že bil oglobljen, lahko plačilo globe od države terja nazaj, vsak, ki še bo oglobljen, bo lahko vložil pritožbo ali globe ne bo plačal. Če bodo pa inšpektorji od danes naprej, ko vedo, da je tudi sodna veja ugotovila in potrdila, da maske v pravnem redu ne obstajajo, še naprej izrekali kazni, se bodo pa blamirali, zlorabljali svoj uradni položaj in bodo izpolnili pogoje za odškodninske in kazenske tožbe."

Na vprašanje, kakšne bi morale biti posledice takšne odločitve sodišča, Teršek odgovori: "To je nezaslišano! To je samo eden od primerov te oblasti, ne samo njene pobalinskosti in sramotnosti, ki nam jo povzroča v mednarodnem prostoru, ampak še en dokaz več, da je ta oblast tudi popolnoma opravilno nesposobna in v približno zreli normalni demokraciji bi morala vlada odstopiti še ta večer!"

Država mora biti v svojih predpisih o kaznovanju državljanov natančna

Kot je sodišče zapisalo v obrazložitvi, je šlo pri predmetni zadevi za neuporabo zaščitne maske na odprtem javnem prostoru. Vprašanje, ki terja odgovor sodišča, je, ali je mogoče kršitev zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask razumeti kot prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZP-1 (da je z obvezno uporabo zaščitnih mask dejansko predpisana omejitev gibanja osebam, ki zaščitne maske nimajo) ali pa bi tako razumevanje zahtevalo razširjajočo razlago, ki v prekrškovnem pravu ni dopustna. Za odgovor zgolj sklicevanje v preambuli Odloka na 2. točko prvega odstavka 39. člena ZNB ne zadošča. Navsezadnje je že vlada poleg predmetnega odloka sprejela tudi Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 in se ni odločila za urejanje zaščitnih ukrepov (uporaba mask, razkuževanje) v odloku o omejitvah gibanja. Prav tako se vlada v Odloku ni odločila za uporabo besedne zveze "prepove se gibanje osebam, ki ne uporabljajo zaščitnih mask, na odprtih javnih prostorih" ali "na odprtih javnih prostorih se lahko gibljejo samo osebe, ki uporabljajo zaščitne maske".

"Podobnih primerov, ko je določena na primer obvezna uporaba varnostnih pasov med vožnjo ali obvezna uporaba čelad na gradbiščih, ne razlagamo kot poseg v svobodo gibanja, zato po prepričanju pritožbenega sodišča nič drugače ne velja tudi za obvezno nošenje zaščitnih mask. Razlaga, da gre pri obvezni uporabi zaščitnih mask za omejitev gibanja, je zato po prepričanju pritožbenega sodišča preširoka. To pa pomeni, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB, in posledično ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB," so pojasnili. 

Ker kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe že po uradni dolžnosti sodbo spremeniti, tako da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in se postopek o prekršku ustavi, ker očitano dejanje ni prekršek.

Sodba je že pravnomočna.