2488 novih okužb. Janša: Ukrepi bodo podaljšani za teden dni

"Število obolelih za Covid-19 bo glede na projekcije žal vsaj še nekaj časa naraščalo. Ukrepi bodo zato podaljšani za teden dni. A če bomo dosledni in bomo vsi z odgovornim obnašanjem podprli napore zdravstvenih delavcev, lahko čez 7 do 10 dni pričakujemo postopno sproščanje," je po posvetu ožje vladne ekipe in strokovne svetovalne skupine na Brdu pri Kranju, kjer so razpravljali o podaljšanju dosedanjih in morebitnem sprejetju novih ukrepov sporočil premier Janez Janša.

Podrobnosti naj bi sicer po napovedih vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina pristojni ministri predstavili danes dopoldne na novinarski konferenci. Kot kaže, pa bodo tudi prihodnji teden veljale omejitve gibanja ponoči, omejitve prehajanja med občinami ter prepoved zbiranja nad šest ljudi. Kaj podaljšanje ukrepov pomeni za šolo, pa še ni jasno. Šolarji sicer, kot kaže, v šolske klopi po počitnicah ne bodo sedli, vprašanje pa je, ali bodo imeli pouk na daljavo ali jim bodo podaljšali počitnice. Neuradno naj bi sicer obveljalo slednje. 

V sredo 2488 novih okužb ob 7202 testih

Podatki za sredo kažejo, da so pri nas potrdili 2488 novih okužb z novim koronavirusom, opravili pa so 7202 testa. Delež pozitivnih testov je bil tako podoben kot dan prej - 34,55 odstotka.

Žal je v bolnišnicah ali domovih za starejše umrlo 14 covidnih bolnikov. Kot je pojasnil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, je pri nas aktivnih več kot 20.000 okužb. Največja težava pa je nedvomno vse večje število tistih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. 

Od srede bolnišnično oskrbo potrebuje 660 covidnih bolnikov. Število v bolnišnicah se je povečalo, čeprav so iz bolnišnic odpustili 47 ljudi. Na intenzivni negi se zdravi 109 bolnikov s covidom-19. 

Glede okužb po občinah, Kacin pravi, da je bilo v Ljubljani v sredo potrjenih 337 novih okužb, v Mariboru 79. Še vedno je najhuje na Gorenjskem, kjer je bilo potrjenih kar 19,64 odstotka vseh okužb. V Kranju je bilo 132 novih primerov okužb, v Škofji Loki 66, v Tržiču 51, Radovljici 48, na Jesenicah 31, na Bledu 26, v Bohinju pa 19.

V drugih regijah izstopajo Velenje z 80 okužbami, Domžale s 63 in Celje s 40, pa tudi Kamnik, kjer je 36 novih okužb, Koper, kjer je novih okužb 37, in Žalec s 30 novimi okužbami.

"Zasedene so vse postelje na intenzivni negi"

V UKC Ljubljana se zdravi 163 bolnikov s covidom-19, 35 v enoti za intenzivno terapijo. V UKC Maribor pa je hospitaliziranih 93 covidnih bolnikov, 21 jih potrebuje intenzivno zdravljenje.

Infektologinja Mateja Logar s klinike za infekcijske klinike UKC Ljubljana je na današnji novinarski konferenci opozorila, da so tako vse postelje za intenzivno terapijo bolnikov s covidom-19 zasedene, ogromna težava pa je tudi pomanjkanje kadra. 

Ustrezno usposobljenega kadra namreč ni mogoče dobiti v nekaj dneh. Tako že razporejajo zaposlene, tudi iz intenzivnih enot, kjer se zdravijo manj kritični bolniki.

Prav tako imajo v načrtu, da bodo dnevno povečevali število postelj, kader, ki ga bodo premeščali, pa bodo uvajali na že obstoječi enoti, nato jih bodo prestavili v nove enote. Tako v teh dneh dodatno polnijo postelje v Bolnici Petra Držaja, kjer bodo vzpostavili tudi 10 postelj za intenzivno terapijo.

Če bodo zapolnili postelje v Bolnici Petra Držaja, se pripravljajo tudi na nameščanje covidnih bolnikov na kliniki ORL, pripravlja se gradbena preureditev nedokončanega dela Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), kjer so danes predali gradbišče v delo. Upa, da bodo dela potekala po časovnici in bodo torej končana v desetih dneh.

Na DTS bodo imeli prilagojene bolnišnične oddelke, ki bodo še vedno boljši, kot pa če bi bolnike morali nameščati v denimo telovadnice, je dejala Logarjeva. Ne bodo pa v teh prostorih organizirali oddelka za intenzivno terapijo.

Skupaj bi lahko vzpostavili okoli 100 dodatnih postelj za obravnavo bolnikov s covidom-19.

Ob tem je spet poudarila, kako pomembno je, da epidemijo čim prej ustavimo. "Stanje v bolnišnicah je resno, zmogljivosti kadra so tiste, ki omejujejo dodatno nameščanje bolnikov," je poudarila.

In tudi ko se bo epidemija med prebivalstvom umirjala, se bo pritisk na bolnišnice zmanjšal z nekajtedensko zamudo. Covidni bolniki namreč zdravstveno pomoč poiščejo v bolnišnici kakšen teden po prvih simptomih, zdravljenje v bolnišnici pa pretežno traja več tednov. "Blagodejni učinki ukrepov se bodo na bolnišnice pokazali pozneje. Če bi bili zdaj na vrhu epidemije, se bo učinek v stanju v bolnišnicah pokazal šele čez tri tedne," je pojasnila.

Komentirala je tudi smrti covidnih bolnikov v zadnjem času. Povedala je, da bi ti bolniki, če ne bi imeli covida-19, živeli še naprej, čeprav so imeli pridružene bolezni. "Ti bolniki umrejo zaradi tega, ker so se okužili z novim koronavirusom," covid-19 pa jim je poslabšala stanje pridružene bolezni.

Zakaj se na virus odzovemo različno?

Logarjeva je tudi pojasnjevala, zakaj virus pri različnih bolnikih povzroča zelo mnogotere težave. Kot je dejala, je virus kljub veliko raziskavam še vedno relativno nov, zato manjka veliko podatkov. Gre pa predvsem za povezavo med imunskim sistemom njegovim odgovorom na prisotnost virusa. "Verjetno je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo njegov imunski sistem odzval na virus in kako bo potem povzročal težave," je dejala.

V prvem tednu bolezni covida-19 se posledice virusa kažejo predvsem v delovanju na celice v dihalih in prebavilih. Od drugega tedna pa je odziv bolj odvisen od imunskega sistema. Zato pri teh bolnikih ugotavljajo, da je učinek zdravljenja z deksametazonom in drugimi glukokortikoidi zelo učinkovit, saj vpliva na odgovor bolnika oziroma ublažitev imunskega sistema. Pri večini se potem zdravstveno stanje po prejemu teh zdravil izboljša.

Cigler Kralj: Novi koronavirus je v dveh tretjinah domov starejših

S pojavom novega koronavirusa se srečujeta dve tretjini domov starejših, aktivno okuženih je 748 od okoli 19.000 stanovalcev v domovih, pa je na današnji novinarski konferenci povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Kot je dejal minister za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti, uspe domovom veliko večino okužb hitro omejiti, so pa nekateri bolj izpostavljeni in zato širjenje okužb težje preprečijo.

Vodstva vseh domov so pozvali, naj bodo posebej pozorni na prezračevalne sisteme. "V domu starejših v Loki pri Zidanem Mostu se je izkazalo, da je tako hitro širjenje okužbe zelo verjetno posledica prezračevalnega sistema. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da se okužba ni širila po oddelkih, temveč vertikalno po stavbi," je pojasnil.

Ponovno je poudaril, da se vlada zaveda velike obremenjenosti zaposlenih v domovih in si po najboljših močeh prizadeva za kadrovske okrepitve. "V zadnjih dveh mesecih smo s kadri okrepili 77 izvajalcev socialnega varstva. Na novo se je zaposlilo 118 ljudi, 114 se jih je vključilo prek javnih del, angažirali smo tudi upokojence in študente. Slednji so opravili skoraj 30.000 ur dela," je dejal.

Glede vzpostavljanja rdečih con je dejal, da je odziv številnih namestitvenih zmogljivosti velik. Objekte za te cone so med drugim ponudili Dom svete Agate, Dom paraplegikov v Pacugu, Dom dva topola v Izoli, nekatera zdravilišča in trboveljsko župnišče. "Število kapacitet bo tako zadostno," je poudaril.

Ob tem je ponovil, da presoja o ustreznosti zunanjih namestitvenih kapacitet, t. i. rdečih con, za stanovalce domov ni prepuščena subjektivnim mnenjem posameznikov. "Prostore vedno pregleda in odobri strokovna skupina koordinatorjev za obvladovanje covida-19," je zagotovil.

Odslej bo na terenu več inšpektorjev, ki bodo nadzirali spoštovanje protikoronskih ukrepov

Popoldanska tiskovna konferenca pa je bila v veliki meri namenjena spoštovanju ukrepov. Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je povedala, da so od 19. do 25. oktobra skupaj spisali za več kot 68.000 evrov glob. Opravili so 1.420 nadzorov, izrečenih pa je bilo 141 prekrškovnih sankcij. 

Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak pravi, da so policisti od torka do danes opravili nadzore na 4.342 krajih glede izvajanja določb vladnih odlokov. "Skupaj smo izrekli 245 opozoril in izdali 118 plačilnih nalogov ter hitrih postopkov. V osmih primerih smo o kršitvi obvestili zdravstveni inšpektorat, ker je šlo za ostale kršitve izven naših pristojnosti."

 Globalna travma

Vprašanja mentalnega zdravja pa se je lotila psihologinja Barbara Čibej Žagar. "Če smo prej otroke odvračali od elektronskih naprav, jih danes odvračamo od stika z vrstniki in potiskamo v virtualni svet," opozarja, posledice pa se bodo po njenem poznale šele čez leta. 

Stiki so postali grožnja, da bomo komu povzročili celo smrt. Situacija povzroča veliko stresa, dejstvo, da nimamo odgovorov pa odpira prostor teorijam zarote, pravi strokovnjakinja. Osamljenost, tesnoba, upor, vse to se poraja v ljudeh, še dodaja in izpostavlja, da so še posebej ranljivi otroci in starejši s šibko socialno mrežo ter vsi, ki se slabše spoprijemajo s stresom.

Kaj bo z ukrepi?

Večina sicer nestrpno pričakuje, kaj bo vlada odločila glede podaljšanja ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa. Ožja skupina ministrov se je namreč na Brdu pri Kranju pozno zvečer sestala in pregledala učinke do zdaj sprejetih ukrepov v močnem jesenskem valu epidemije. 

Odločitve bodo sicer znane jutri, pravi vladni govorec Jelko Kacin. Kot je povedal, se bo po zasedanju Evropskega sveta začel sestanek ožjega dela vlade, namenjen razpravi o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z epidemijo. "Vse odločitve vam bodo pristojni ministri predstavili in pojasnjevali na jutrišnji dopoldanski novinarski konferenci," je dodal.

Premier Janez Janša je prejšnji teden ob uveljavitvi paketa omejevalnih ukrepov, ki med drugim prepoveduje zbiranje več kot šest ljudi, zapuščanje doma med 21. in 6. uro ter nošenje mask tudi zunaj, napovedal, da bo vlada po enem tednu preverila, ali ukrepe podaljšati, umakniti ali sprejeti dodatne. V nadaljevanju je sicer vlada z odlokom, ki velja od sobote, zaprla še nenujne dejavnosti, nato pa konec tedna spet uvedla še prepoved prehajanja občinskih mej z enakim naborom izjem kot spomladi. Prepoved je začela veljati v torek.

Med najbolj nestrpnimi so ravnatelji in starši šolarjev, ki jih zanima, kako se bo šolsko leto odvijalo v prihodnjih tednih. Kacin je ob tem delodajalce že včeraj pozval, naj bodo tenkočutni in razumevajoči do zaposlenih z majhnimi otroki. Vrtci so namreč večinoma zaprti, nekateri starši pa tudi ne želijo, da gre otrok v vrtec zaradi nevarnosti okužbe.

Po neuradnih informacijah naj bi sicer za en teden, torej do osmega novembra, podaljšali jesenske počitnice, kar predlagajo tudi ravnatelji. Ti si zaradi različnih epidemioloških razmer po šolah - ponekod imajo veliko okužb, drugje nič - želijo tudi več avtonomije pri odločanju o načinu izvajanja pouka.

Ker širjenja virusa še nimamo pod nadzorom, sproščanja ukrepov ni pričakovati, pravzaprav strokovnjaki opozarjajo, da učinki v tako kratkem času niti ne morejo pokazati učinka. Vodja strokovne svetovalne skupine Bojana Beović je včeraj dejala, da je dejanske učinke ukrepov mogoče videti šele po 28 dneh.

Prav tako opozarja, da pravzaprav ni več veliko ukrepov, h katerim bi se še lahko zatekli, težava pa je, ker se ne držimo obstoječih. Ob tem je s prstom pokazala tudi na skupine ljudi, ki se – brez maske seveda – zbirajo ob pijači. Kot pravi strokovnjakinja, bi še lahko omejili javni promet, a ta trenutno niti ni zelo obremenjen. 

Slovenija sicer spreminja sistem testiranj, saj je dosedanji postal nevzdržen. Velik del PCR-testov bodo nadomestili antigenski testi. Ukrepi so pri nas vezani tudi na pojavnost novega koronavirusa v populaciji. Za prihodnje tedne pa Beovićeva pravi, da se bodo odločali predvsem na podlagi dogajanja v bolnišnici – torej na osnovi podatka, ki neizpodbitno priča o tem, v kako velikih težavah smo.