'Vsi starejši, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, so ga dobili'

V torek smo v Sloveniji potrdili dve novi okužbi s koronavirusom, smrtnih žrtev ni bilo. Osem ljudi se še vedno zdravi v bolnišnicah, izmed teh sta dva pacienta na intenzivnem oddelku. Opravljenih je bilo 809 testiranj.  

Gantar: Velike težave smo imeli le v treh domovih za ostarele

Zdravstveni minister Tomaž Gantar je na novinarski konferenci dejal, da je bila Slovenija pri obvladovanju epidemije uspešna ter da smo dosegali nadpovprečne rezultate. "Žal mi je, da se pojavljajo dvomi v strokovnost opravljenega dela, predvsem v domovih za starejše." 

Pravi, da sta bila v času epidemije izpostavljena prav sistema zdravstva ter domov za ostarele, ki pa sta bila že pred krizo najbolj kritična, predvsem glede pomanjkanja kadrov ter prostorske stiske."Med 18.800 oskrbovanci DSO je bilo le 1,7 odstotka okuženih, kar je odličen rezultat. Velike težave smo imeli le v treh domovih. Reševali smo jih na optimalen način," pravi Gantar, ki dodaja, da je sejanje nemira glede oskrbe stanovalcev neupravičeno in krivično, predvsem do zdravstvenih delavcev, ki so delali v domovih. 

Beovičeva: Premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno

Da se v medijih pojavlja podatek, da je v Sloveniji umrlo v domovih 70 odstotkov vseh umrlih, s čimer se želi pokazati, da je bilo premalo stanovalcev premeščenih v bolnišnice, pa je dejala vodja strokovne skupine, Bojana Beovič. Pravi, da je zdravljenje v bolnišnici smiselno le takrat, ko se tam lahko nudi zdravljenje, ki ga doma bolnik ne more biti deležen, pa ga potrebuje. Poudarja, da za koronavirus ni specifičnega zdravljenja, ki bi zmanjšalo bolezen, izboljšalo preživetje – tega zdravljenja nimamo ne v bolnišnici ne zunaj nje. 

"Soočiti se moramo z dejstvom, da med starostniki, zlasti med oskrbovanci domov za ostarele, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Tudi pri njih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno. V bolnišnico takih stanovalcev ne premeščamo tudi v primeru drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja." Dodaja, da je tudi zdravljenje v bolnišnici tvegano, saj zlasti starostnike poleg bolnišničnih okužb in vseh zapletov intenzivnega zdravljenja ogroža tudi t. i. hospitalizem. "Številni starostniki se po premestitvi v bolnišnico psihično močno spremenijo, saj se težje prilagajajo tujemu okolju, in to je zanje pogosto usodno." 

V domovih za ostarele je do 20. maja umrlo 52 odstotkov vseh smrtnih žrtev, ki smo jih zabeležili v Sloveniji, dodatnih 20 odstotkov predstavljajo smrti stanovalcev, ki so umrli v bolnišnicah. Beovičeva opozarja, da so primerjave s številkami in podatki iz tujine težavne, saj iz teh podatkov ni razvidno, ali gre za oskrbovance domov v celoti ali za tiste, ki so umrli v domovih. Le za Francijo Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni navaja, da je od 13 500 umrlih stanovalcev DSO v njih umrlo 9500 ljudi, v bolnišnicah pa dobrih 3000 ljudi.

Med stanovalci domov za starejše je bila v Sloveniji smrtnost v celoti 26-odstotna, med tistimi, ki so bili premeščeni v bolnišnico, pa 57-odstotna, "kar govor v prid temu, da kljub premestitvi v bolnišnico vsem ni bilo mogoče pomagati", dodaja Beovičeva. 

Rozman: Domovi niso namenjeni temu, da se v njih obvladuje epidemija

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman pa je poudaril, da so vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, to tudi dobili. "Domovi niso namenjeni temu, da se v njih obvladuje epidemija, niti osebje ni za to izurjeno," je dejal. Predstavil je primer doma v Metliki, kjer so naredili posebno strategijo za obvladovanje epidemije. Med drugim, da so dobili dovolj zaščitne opreme. "Metlika je uspešna zgodba, kjer so epidemijo uspešno zajezili. Edino, kar rešuje življenja v DSO, je, da tja okužba ne pride." 

"Če samo odvažamo obolele v bolnišnice, nekateri okuženi še vedno ležijo v DSO in se okužba lahko tam še vedno širi. Zato smo skovali strategijo za razdelitev DSO v 3 področja: kjer bivajo zdravi, tisti, ki so bili v kontaktu, in oboleli brez težkih simptomov." Kar 70 odstotkov starejših po njegovih besedah koronavirus preboli brez težkih simptomov. Če pa virus napade pljuča, so ti bolniki premeščeni v bolnišnico, "ampak tudi tam za te bolnike izhod ni bil posebno dober". 

Dejstvo je, da izidi v bolnišnici pogosto niso bili dobri, je izpostavil Rozman. 

'Žarišča so bili samo nekateri domovi za starejše'

Domovi za starejše so za stanovalce njihov dom, prostor, kjer se počutijo varno, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. Vsi zaposleni se trudijo, da jim naredijo približek domu. Teh domov je v Sloveniji 102. V 90 odstotkih domov okužb ni bilo. Žarišča so bila samo v nekaterih domovih, je dejala sekretarka. Se pa stanje umirja. 

Vse aktivnosti zdaj usmerjajo v prihodnost. Izhajali bodo iz praks, ki so se izkazale za učinkovite. Pripravljajo delovno skupino, katere ključna naloga bo priprava načrta za primer drugega vala. Pripravljene bodo smernice, kako bodo delovali izvajalci. V največji možni meri želijo normalizacijo v domovih za starejše, poudarja državna sekretarka. "Slediti moramo zdravstveni stroki, ki ima ključno vlogo." 

"Veliko bolezni, kljub napredku medicine in vloženemu naporu, ne moremo premagati. Paliativna oskrba pomaga bolniku čim bolje živeti z neozdravljivo boleznijo," je poudarila Mateja Lopuh, državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe. Dodaja, da smo se v primeru epidemije koronavirusa soočili tudi s situacijo, ki je za zdaj vzročno ne moremo pozdraviti, "znotraj že obstoječe paliativne oskrbe imamo še novo paliativno situacijo, tudi v tem primeru je pomemben pogovor z bolnikom in nekateri ne želijo bolnišničnega zdravljenja". 

'Liste za odstrel'? Pristojni ostro zanikajo te navedbe

V preteklih tednih so se v javnosti pojavile tudi informacije, da je ministrstvo za zdravje uvedlo vnaprejšnje razvrščanje starostnikov v domovih za starejše, da bi določili, katere bodo v primeru okužbe poslali na zdravljenje v bolnišnico in kateri bodo ostali v domu.

Vsi pristojni so navedbe ostro zavrnili. "Tega ne poznam, da bi bilo kakršno koli navodilo, da bi bilo v vseh domovih treba opraviti triažo v dveh dneh," je dejala Beovičeva. Naročen naj bi bil zgolj kratek popis vseh preteklih diagnoz in zdravstvenega stanja oskrbovancev za pomoč zdravnikom. 

Kot je poudarila Lopuhova, ta mnenja niso bila v nobenem smislu namenjena "odstrelu določenih stanovalcev", ampak kot pomoč za hitrejše in boljše odločanje zdravnika, da mu ni bilo treba pregledati celotnega kartona posameznega bolnika, če je denimo sredi noči prišlo do nenadnega poslabšanja stanja.

Vindišar, ki je tudi koordinator za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih za območje celjske regije, je pojasnil, da so v šmarski dom konec marca po sklepu kriznega štaba napotili konziliarno ekipo, ki je po pregledu za oskrbovance izdelala mnenje glede napotitve v bolnišnično oskrbo. Šlo je za nezavezujoče mnenje, odločitev o nadaljnji lokaciji zdravljenja oskrbovanca pa je sprejela domska zdravnica v sodelovanju s svojci, je dodal.