"Do včeraj je bilo v 3. klinični fazi preizkušanja 20 različnih cepiv, od tega je osem takih cepiv, ki že imajo pogojno dovoljenje, dve pa imata dovoljenji za popolno uporabo, to sta cepivi na Kitajskem in v Rusiji," je na današnji tiskovni konferenci uvodoma povedal Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.
Kot je pojasnil, so bila štiri cepiva iz raziskav umaknjena. "Iz Queenslanda zaradi nastanka neoptimalnih protiteles. Družba Merck je umaknila dve cepivi, ker je učinkovitost manjša kot učinkovitost po preboleli bolezni. Še eno cepivo pa so umaknili v Angliji, ker imajo tam že kar nekaj podjetij, ki razvijajo cepivo," je dejal in povedal še, da klinične študije čedalje pogosteje vključujejo tudi mlade.
Opomnil je, da v ponedeljek pričakujemo cepiva AstraZenece. "Cepivo AstraZenece ima dobro, 70-odstotno učinkovitost, oziroma od 60- do 90-odstotno, odvisno od starosti, od tega, kje je bila študija narejena, in od količine prvega odmerka. Če primerjamo s cepivi proti sezonski gripi, je 70-odstotna učinkovitost dobra," je prepričan.
Znano je, da so nekatere države EU izbrale strategijo, da bodo s cepivom AstraZenece cepili le mlajše od 65 let. "V Sloveniji smo se odločili, da bomo to cepivo uporabili tudi pri starejših, še posebej v primerih, ko bo potrebno cepljenje na domu, saj je to cepivo stabilno," je dejal Štrukelj in dodal: "Če posameznik ne more k cepivu, mora cepivo k posamezniku."
Cepivo Sputnik V že v obravnavi agencije za zdravila EMA. Blizu odobritvi še dve cepivi
Cepivu AstraZenece je podobno tudi cepivo Sputnik V, zato sta se obe družbi odločili za skupen razvoj in skupno klinično testiranje kombinacije cepiv v Ukrajini. Kot je pojasnil Štrukelj, se bo študija zaključila marca. "Pri vprašanju, zakaj ne uvozimo cepiva Sputnik V, če je podobno cepivu AstraZenece, se moramo zavedati, da so vsa cepiva z novo tehnologijo podvržena centraliziranemu postopku registracije, kar pomeni, da ga lahko za območje EU registrira le Evropska agencija za zdravila," pojasnjuje.
Družba, ki proizvaja cepivo Sputnik V, je že zaprosila za registracijo in predala dosje agenciji za zdravila EMA. "Ker so cepljenje s tem cepivom začeli že v 2. fazi kliničnega testiranja, pa je dvom glede dokumentacije na mestu," je dodal. Obstaja sicer možnost, da posamezna država članica uvozi katero koli cepivo, ampak v tem primeru vso odgovornost prevzame ministrstvo za zdravje, na osnovi odobritve državne agencije za zdravila.
Za to možnost se je odločila Madžarska, ki je o nakupu cepiva z Rusijo že sklenila dogovor, čeprav v Evropski uniji še ni odobreno. "Madžarska je z Rusijo sklenila dogovor o nakupu velike količine cepiva Sputnik V v treh fazah," je pred dobrima dvema tednoma sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Madžarska vlada je bila tudi večkrat kritična do Evropske komisije zaradi počasnih postopkov odobritve cepiv in zamud pri naročilih.
Blizu možnosti odobritve sta tudi cepivo NovaVax, ki je klasično cepivo, in cepivo Johnson & Johnson, ki je vektorsko DNA-cepivo. "Klinična testiranja obeh so pokazala različno učinkovitost pri testiranjih v ZDA, Veliki Britaniji, Južni Ameriki ali Afriki, kar je verjetno posledica prisotnosti mutiranih sevov na posameznih območjih. To pomeni, da je hitro cepljenje nujno, da preprečimo hitre mutacije," trdi Štrukelj.
"Mutacije spremljamo in se jih tudi že vgrajuje v različice cepiva, tako da bodo na voljo, če bi bila potreba," je dejal. Pravi, da so vsi enoverižni RNA-virusi iz skupine koronavirusov podvrženi mutacijam, vendar ne tako močno, kot vidimo pri virusih sezonske gripe ali HIV. "Trenutne mutacije so obvladljive s trenutnimi cepivi," meni.
Pogosta vprašanja glede cepljenja
"Tudi po 2. cepljenju lahko zbolimo za covidom, a je to redko," je dejal Štrukelj. Predvsem gre za bolnike s pomanjkljivim imunskim sistemom ali bolnike, ki jemljejo močne imunosupresante. Taki bolniki lahko v laboratorijih testirajo, ali so bila razvita protitelesa in so zaščiteni, je razložil. Če smo zboleli po 1. odmerku, se še vedno lahko cepimo z 2. odmerkom – čeprav naj bi po preboleli bolezni imeli svoja protitelesa, to z vidika cepiva namreč ni nekompatibilno.
Glede kombinacije dveh različnih cepiv je razložil, da bi bilo teoretično sicer možno kombinirati cepivi na RNA- ali DNA-osnovi, a da to odsvetujejo, predvsem zaradi sledljivosti.
Glede imunosti po cepljenju pa: "Zaenkrat kaže, da cepiva nudijo daljšo imunost, kot se je predvidevalo na začetku, ko se je govorilo o enem letu, in daljšo imunost kot po preboleli bolezni. Seveda pod pogojem, da ne pride do bistvenih mutacij virusa."
Spregovoril je še o zdravstvenih težavah, kot so glavobol in bolečine, ki jih mnogi opažajo po drugem odmerku cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, in pojasnil, da to ni nič nenavadnega. "Slišimo dejansko, da je lahko drugi odmerek intenzivnejši v smislu učinkov. Bolečina na mestu vboda je samo znak, da so se začela tvoriti protitelesa. To pomeni, da je naš imunski sistem začel delovati," je dejal.
Kot pravi, so lahko bolečine precej močne, a izzvenijo v 24 do 36 urah. Nikakor pa po njegovih besedah ni enako kot pri prebolevanju bolezni. "Ne gre za isti potek, so pa simptomi na začetku enaki. Antigen, ki nastaja po cepljenju, je enak antigenu, ki predstavlja sam virus, zato naš organizem burno reagira. Močneje kot imunski sistem reagira, več protiteles nastaja in bolje je," je sklenil.
Aleš Rozman: Slovenska epidemiološka krivulja je unikatna
"Čuti se rahel upad števila okuženih, v naši bolnišnici je prišlo do izboljšanja oziroma normalizacije situacije, imamo tudi več prostora na oddelku, nekaj manj na intenzivnem oddelku," je medtem dejal direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman.
Kot je pojasnil, čredno imunost lažje dosežemo z uporabo cepiv kot prekuženostjo. Dodal je, da moramo to narediti čimprej, saj tako virus nima časa preskakovati in se prilagajati. "Cepiva prihajajo prepočasi, zato je nujno, da se še naprej držimo vsaj nujnih preventivnih ukrepov, s katerimi se bomo morali navaditi živeti," je prepričan.
"Poleg tega je vedno več znakov, da čredna imunost ne prinaša tega, kar si predstavljamo. V Braziliji, kjer naj bi to dosegli, ko je bilo ponekod 70 odstotkov ljudi okuženih, se pojavlja nov močan izbruh zaradi mutacije virusa," je dejal in pojasnil, da s hitrim cepljenjem zmanjšamo možnost, da virus razvije uspešne mutacije po vsem svetu in se širi naprej. "Moramo prehiteti tempo virusa. Angleški sev se le širi hitreje, a so cepiva učinkovita, za brazilski in južnoafriški sev pa tega zagotovila še nimamo," pravi.
"Moje osebno mnenje glede strategije za naslednje kratkoročno obdobje, da se vsaj pri nas virus močno omeji, je, da se število potovanj močno omeji, da se mutantske variante virusa ne raznaša," je še dejal in dodal, da ne smemo obupati, da potrebujemo strateško razmišljanje, dolgoročni plan. "Naša družba bo v bodoče drugačna, ne bo slabša, ne bomo vedno v maskah, otroci pa doma, najti pa moramo način, kako to vzpostaviti," je sklenil.
Pod streho osmi protikoronski zakon z ukrepi za dodatnih 320 milijonov evrov
DZ je potrdil osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov za ukrepe za blažitev posledic epidemije covida-19. Ključna sta subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, v zakonu pa so zapisane tudi globe za preskakovanje vrstnega reda pri cepljenju.
"Pomagamo ohranjati delovna mesta, pomagamo ranljivim skupinam, še posebej podpiramo oskrbo starejših in zdravstvo. Zahtevne čase bomo skupaj prestali. PKP 8 sprejet," je po glasovanju v DZ sporočil minister za delo Janez Cigler Kralj.
KOMENTARJI (705)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.