Po do sedaj veljavni ureditvi dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga opredeljuje 11. točka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), velja, da je višina dodatka odvisna od osnovne plače javnega uslužbenca. Po novem pa predlagajo, "da se sedanji dodatek nadomesti z dodatkom, izraženim v nominalnem znesku in ne več v odstotku od urne postavke osnovne plače".
Predlog tako predvideva tri stopnje nevarnih pogojev dela:
A) v najvišjo stopnjo izpostavljenosti nevarnosti sodijo dela in naloge neposrednega stika z okuženimi osebami v specializiranih enotah v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva;
B) v srednjo stopnjo izpostavljenosti nevarnosti sodijo dela in naloge, ki so posledica neposrednega stika s strankami, pacienti in drugimi, ki potrebujejo javne storitve ali so obravnavani zaradi izvrševanja posebnih pooblastil in odgovornosti, ter dela in naloge čiščenja prostorov in opreme;
C) v skupino z najnižjo stopnjo izpostavljenosti nevarnosti sodijo preostala dela in naloge iz pristojnosti delodajalca, razen če se ta opravljajo na domu.
400, 200 in 100 evrov bruto dodatka
Na vladi pojasnjujejo, da bi z novo ureditvijo preprečili razlikovanje med javnimi uslužbenci glede višine dodatka, "saj bi vsi, ki delajo v času razglašene epidemije pod enakimi pogoji glede nevarnosti za izpolnjeno polno mesečno delovno obveznost prejeli isti pavšalni bruto znesek dodatka".
Delodajalec s posebnim aktom razvrsti dela in naloge tako, da upošteva posamezne stopnje ogroženosti. Za stopnjo A vlada predlaga mesečni pavšalni znesek v višini največ 400 evrov, za stopnjo B največ 200 evrov in za stopnjo C največ 100 evrov. Vsi dodatki so bruto zneski. "Tako kot po sedaj veljavni ureditvi tudi po novi ureditvi do tega dodatka ne bi bili upravičeni javni uslužbenci, ki bodo opravljali delo na domu."
Za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izhodiščih je vlada pooblastila vladno pogajalsko skupino.
Odziv sindikalistov
Branimir Štrukelj predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je pojasnil, da podrobnosti predlagane uredbe še ne poznajo, "je pa ideja o nominalno enakem dodatku za nevarnost sprejemljivejša od sedanje ureditve, ko je bil dodatek odvisen od osnovne plače, kar je bilo izrazito nepravično".
"V povsem enakih okoliščinah, torej pri enaki nevarnosti, je bil dodatek za javnega uslužbenca z višjo osnovno plačo bistveno višji, kar ni le nepravično, ampak je tudi nelogično," je še dodal.
KOMENTARJI (341)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.