Vlada prikimala: odslej izmenjava osebnih podatkov med NIJZ in policijo

Vlada RS je na današnji 26. dopisni seji s sklepom omogočila izmenjavo podatkov med NIJZ in policijo. Sprejela in izdala je namreč Sklep o izmenjavi osebnih podatkov o odrejenih posebnih ukrepih osamitve, karantene in obveznega zdravljenja zaradi bolezni covid-19 med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in Policijo, kar je pred dnevi predlagalo notranje ministrstvo. Sklep opredeljuje izvajanje 103. člena prvega protikoronskega zakona, ki določa policijska pooblastila za namen obvladovanja epidemije.

Sklep določa način izmenjave osebnih podatkov med NIJZ  in policijo ter način, obseg in roke hrambe revizijskih sledi, so po seji vlade sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Kot je razvidno iz predloga sklepa, pred dnevi objavljenega na spletnih straneh vlade, to tako pomeni, da bo NIJZ osebne podatke državljanov zdaj (lahko) delila s policijo - slednji bodo med drugim na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene zaradi okužbe z novim koronavirusom ter o drugih omejitvah, odrejenih za posamezno osebo.

Policija bo tako lahko pridobila osebno ime, EMŠO oziroma za tujega državljana številko, vrsto in državo izdajateljico osebnega dokumenta, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, podatke o osebnem zdravniku, podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena, podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene ter podatke o omejitvah za te osebe.

Sklep določa tudi način, obseg in roke hrambe revizijskih sledi (podatkov o tem, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni pravni podlagi ter za kakšen namen), pa tudi dodatne obveznosti NIJZ kot upravljavca osebnih podatkov in Policije kot uporabnika osebnih podatkov v zvezi z varovanjem osebnih podatkov in zagotavljanjem pravic posameznikov na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, je razbrati iz vladnega sporočila za javnost.

"Policija za zagotavljanje izvajanja odločb in drugih konkretnih aktov, izdanih na podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni, potrebuje osebne podatke, ki jih upravlja NIJZ. Prek svoje kontaktne točke pošlje zahtevo s predpisano vsebino na kontaktno točko NIJZ, ki mora osebne podatke posredovati kontaktni točki Policije najkasneje v dveh urah," še piše v obrazložitvi sprejetega sklepa.

Zaradi kadrovskih omejitev pristojnega Zdravstvenega inšpektorata lahko Policija na podlagi pooblastil iz 103. člena ZIUZEOP nudi pomoč pri zagotavljanju spoštovanja odrejenih ukrepov osamitve, karantene ali obveznega zdravljenja tako, da NIJZ na predlog zdravstvene inšpekcije policiji posreduje osebne podatke oseb, katerih spoštovanje ukrepov je treba preveriti (v obsegu in pogostosti, ki ga določi inšpektor zdravstvene inšpekcije po posvetu z NIJZ in Policijo). Policija mora o ugotovljenih kršitvah obveščati upravljavca, upravljavec pa policijo o vseh spremembah ali ukinitvah ukrepov zoper osebe, so pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Kot je še razbrati, za zagotovitev spoštovanja predpisov s področja varstva osebnih podatkov sklep določa oziroma opredeljuje tudi obveznosti NIJZ kot upravljavca in policije kot uporabnika osebnih podatkov v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti (revizijska sled), način informiranja posameznikov o obdelavi osebnih podatkov in izvajanja pravic iz Zakona o varstvu osebnih podatkov in Splošne uredbe o varstvu podatkov ter dolžnost sodelovanja v primeru podanih zahtevkov posameznikov v zvezi z lastnimi osebnimi podatki. Sklep določa obveznost imenovanja komisije za uničenje osebnih podatkov, ki vse posredovane podatke uniči oziroma izbriše po poteku roka iz šestega odstavka 103. člena ZIUZEOP - torej  najkasneje 30 dni po koncu razglasitve epidemije.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob predlogu notranjega ministrstva za izmenjavo osebnih podatkov med policijo in NIJZ dejala, da zakon o interventnih ukrepih jasno določa policijska pooblastila, "ne dovoljuje pa ji podatkov pridobivati masovno ali na zalogo".

Informacijski pooblaščenec je zakonodajalca že v fazi sprejemanja interventnega zakona opozoril, da 103. člen zakona daje "izredno (pre)široka pooblastila policiji za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, kot tudi za druge oblike posegov v pravice posameznikov".

Zakon sicer določa, da smejo policisti zgolj za iskanje oseb, prepoznavanje oseb po fotografijah, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, začasno omejevanje gibanja oseb in privedbo dostopati do zakonsko določenih osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih upravlja ali pridobiva NIJZ.

Kot je pojasnila Prelesnikova, lahko policija tako od NIJZ pridobiva zgoraj navedene podatke.

Policijska pooblastila za namen obvladovanja epidemije tako opredeljuje 103. člen, ki je že v času obravnave dvignil kar nekaj prahu. Koalicija ga je tik pred potrditvijo zakona v DZ omilila in iz njega izločila dve najbolj kritizirani pooblastili, in sicer za izdelavo fotorobota in vstop v tuje stanovanje.

Opozicijske stranke LMŠ, Levica, SD in SAB pa so v ponedeljek na ustavno sodišče vložile zahtevo za ustavno presojo tega člena protikoronskega zakona, ker bi bile lahko določbe v nasprotju s koncepti pravne države in legalnosti. Poleg tega je mogoče govoriti o posegu v ustavno zavarovano kategorijo varstva osebnih podatkov in tudi o posegu v posebno občutljive zdravstvene podatke, so povedali ob vložitvi zahteve.