Izročitev računa ne bo več obvezna, prihaja zvišanje splošne olajšave

Vlada je na seji v sredo med drugim obravnavala tri predloge zakonov, povezanih z davki in dohodnino, ki prinašajo davčne spremembe, s katerimi naj bi razbremenili delo in prispevali k hitrejšemu okrevanju po epidemiji. "Skupna točka vseh treh zakonov je poenostavitev, lažje obračunavanje davkov za davčne zavezance, lažje nakupovanje in seveda tudi to, da se omogoča večjo konkurenčnost gospodarstva," je dejal Šircelj. 

"Manjko finančnih prilivov bomo nadomestili z višjo gospodarsko rastjo, davki od povečane potrošnje in optimiziranjem materialnih stroškov in storitev," je dejal Šircelj in pojasnil, da se bodo predlogi zakonov začeli predvidoma uporabljati s 1. januarjem 2022, razen določb Zakona o davku na dodano vrednost, ki se uveljavljajo s 1. julijem 2021.

Izročitev računa ne bo več obvezna, kmetje ne bodo več obvezni davčni zavezanci

Šircelj je najprej spregovoril o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost. "Izročitev računa ne bo več obvezna," je dejal in pojasnil, da takšen sistem deluje tudi v drugih državah Evropske unije. "Po eni strani gre za prihranek lesa, po drugi strani pa kupec še vedno lahko zahteva račun. Zlasti če bo to zagotovilo za zagotovitev garancije," je dodal. Izdaja računa je sicer še vedno obvezna, kar pomeni, da se bo račun evidentiral v blagajni. "Tu gre zgolj za izročitev," je pojasnil.

Kmetje v prihodnje ne bodo več obvezni davčni zavezanci. Do zdaj so bili davčni zavezanci tiski, ki so imeli več od 7.500 evrov prometa. "Če bo kateri od kmetov želel postati davčni zavezanec, pa bo to še vedno lahko postal," je dodal.  

Uvaja se tudi več poenostavitev. "Obrazci ne bodo več obvezni s predpisi, kar pomeni bistveno poenostavitev za davčne zavezance. Ko govorimo o novem davčnem zavezancu, registracija ne bo obvezna pred prvim prometom, kar bo bolj prijazno in enostavno kot do sedaj," je dejal. 

V noveli zakona o davku na dodano vrednost se bo upoštevalo evropsko direktivo, ki za blago iz tretjih držav omogoča registracijo prodajalca le v eni državi članici. 

45-odstotna olajšava pri zaposlovanju oseb z deficitarnimi poklici

Glede predloga sprememb o Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je Šircelj dejal, da prinaša tudi določene nove olajšave. "Olajšavo pri zaposlovanju v višini 45 odstotkov plače za osebo, ki ima t. i. deficitarni poklic. Danes so ti poklici na področju zdravstva in računalništva," je dejal. Točno določeni poklici bodo določeni s pravilnikom. Olajšava velja za prvo leto zaposlitve."Osebe, ki so mlajše od 25 let, bodo dobile še 10 odstotkov višjo olajšavo," je dejal in dodal, da želijo s tem mlade zadržati v Sloveniji.  

Poleg investicijske se uvaja še olajšava za pravne osebe, ki bodo investirale v digitalno preobrazbo oz. v zeleno preobrazbo. "Danes je pomembno, da živimo v čistem okolju, zato je prav, da se temu prilagaja tudi davčna zakonodaja," je dodal.  

Prihaja zvišanje splošne olajšave

Šircelj je med predlogi sprememb Zakona o dohodnini izpostavil povečanje splošne olajšave, do katere so upravičeni vsi davčni zavezanci. "To je olajšava, ki temelji na nujnih življenjskih stroških. Mislim, da je neetično, da država obremenjuje del oz. denar, ki pomeni preživetje," je dejal.   

Kot je pojasnil, zato sledijo temu konceptu in postopoma zvišujejo splošno davčno olajšavo. "V letu 2022 naj bi znašala 4500 evrov, v letu 2023 5500 evrov, v letu 2024 6500 evrov in tako naprej do 7500 evrov," je dejal. "Ob istih bruto plačah se torej ljudem neto dohodki povečajo," je dejal."V letu 2025, ko bo ta olajšava znašala 7500 evrov, bo neto dohodek povečan za 1000 evrov, govorim o povprečni plači," je še dejal.

S 50 na 45 odstotkov naj bi se znižala tudi stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Uvaja se tudi znižanje davčne osnove v višini 1.500 evrov za rezidente, starejše od 70 let. 

Za 0,7 odstotne točke bo višja olajšava za donacije, ki bo zdaj znašala en odstotek. Spreminja se tudi obdavčitev najemnin, ki se znižuje na 15 odstotkov. Pri uporabi električnega vozila za zasebne namene ne bo treba plačati bonitete.

S spremembo zakona bodo razbremenili dohodke iz kapitala. Stopnja dohodnine za obresti, dividende in dobičke iz kapitala se tako znižuje s 27,5 na 25 odstotkov. Sprememba pa je tudi pri obdavčitvi stopnje glede na dobo imetništva. Po petih letih bodo morali imetniki plačati 10 odstotkov, po desetih letih 15 odstotkov po 15 letih pa plačila davka ne bo več. Do zdaj je oprostitev davka veljala po 20 letih imetništva.

"To so tiste spremembe, ki so najbolj pomembne v davčnih zakonih predvsem za zavezance," je še dejal Šircelj.

Vlada je v sredo na seji določila tudi besedila predloga zakona o zaščiti živali, ki celoviteje ureja področje odgovornega lastništva domačih živali. Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, zakon predvideva prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih in usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna.