"To je prvi korak nazaj k življenju, kot smo ga poznali pred epidemijo koronavirusa, saj ocenjujemo, da se lahko pri izvajanju teh dejavnosti izognemo širjenju koronavirusa, če upoštevamo priporočila institucij," je danes na seji vlade izpostavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Predvidoma v drugi polovici maja vlada po njegovih besedah načrtuje nadaljnjo sprostitev dejavnosti, vendar pa bo časovnica odvisna predvsem od epidemioloških razmer.
Oba predloga zakonov bosta predložena v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku, "saj je treba nemudoma zagotoviti sredstva za izvajanje ukrepov pri zajezitvi, obvladovanju in preprečevanju širjenja epidemije ter omiliti posledice oziroma zmanjšati negativne učinke epidemije COVID-19 za gospodarstvo," so sporočili iz vlade.
Delovno gradivo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo dodatno opredeljuje nekatere rešitve, zaradi nejasnosti, ki so se v zvezi z protikorona zakonom pojavile v praksi. Delovno gradivo Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 pa pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. "Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest," so še sporočili iz kabineta vlade.
V NSi dodali 20 predlogov
NSi, sicer koalicijska stranka, je pripravila ključne usmeritve in 20 predlogov ukrepov, ki naj bi jih vlada vključila v drugi protikoronski zakon. Med drugim so se zavzeli za ciljno usmerjeno pomoč ter spomnili, da zagon gospodarstva ne bo možen, če ne bo ustreznega varstva otrok.
Kot ključno so izpostavili zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. "Preko SID banke in drugih komercialnih bank moramo zagnati ugodne kreditne ter garancijske sheme. Smiselno je črtanje najnižje davčne osnove za podjetja in samozaposlene za leto 2020 in 2021," so navedli.
Na področju sociale pa predlagajo nadomestilo za brezposelne, ki zaposlitev izgubijo v času krize, krizni dodatek za družine otrok s posebnimi potrebami, izredne študente in brezposelne invalide ter povečanje otroškega dodatka družinam otrok s subvencionirano šolsko prehrano v času zaprtih šol.
Gospodarske zbornice: Predlog ima številne pomanjkljivosti
Zakonski predlog za zagotovitev likvidnosti gospodarstva, ki ga vlada danes obravnava na Brdu pri Kranju, ima številne pomanjkljivosti, ki bodo podjetjem otežile uporabo ukrepov, opozarjajo v gospodarskih zbornicah. Menijo, da je predvidena poroštvena shema majhna, delež državnega poroštva pa zelo nizek.
"Vendar pa ugotavljamo, da je slovenska shema poroštev, kot je predstavljena v predlogu ministrstva za finance, trikrat nižja kot v treh primerljivih državah ter pri dveh milijardah evrov predstavlja le štiri odstotke slovenskega BDP. Dodatno je delež državnega poroštva zelo nizek, zato poslovne banke ne bodo v največji možni meri zagotavljale kreditnih virov družbam, ki jih najbolj potrebujejo, pač pa le tistim, ki že sedaj nimajo težav s pridobivanjem posojil," so zapisali v današnjem sporočilu, ki so ga posredovali iz GZS.
V pričakovanju novosti so tudi sindikati
Minister za delo Janez Cigler Kralj je na novinarski konferenci minuli teden napovedal, da bodo pri pri popravkih prejšnjih oziroma pripravi novih ukrepov upoštevali več njihovih predlogov.
Na podlagi predlogov sindikatov je minister napovedal tudi razširitev pomoči na skupine ranljivih posameznikov, ki jih prvi protikoronski zakon ni zajel. Po opozorilih sindikalnih organizacij je vlada sicer pozabila na samozaposlene, ki so zaradi varstva na skrajšanem delovniku, mnoge študente, honorarne delavce, osebne asistente, invalide, vojne veterane in številne druge.
Na predlog delodajalcev in sindikatov pa bodo, tako Cigler Kralj, razrahljali tudi v mega zakonu predvideno možnost sedemdnevne vrnitve čakajočih na delo, tako da ne bo več nujno, da bo šlo za zaporedne dneve, saj bo v nekaterih podjetjih lahko dela denimo manj.
Predlogi ukrepov sicer prihajajo iz vseh vetrov, ne le iz vrst gospodarstva in sindikatov, temveč tudi drugih nevladnih organizacij, pa tudi iz opozicijskih in koalicijskih strank.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.