Bruegel popravil podatke: slovenski delež zelenih in digitalnih naložb večji

Bruseljski inštitut Bruegel je prejšnji teden objavil primerjalno analizo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki bodo osnova za črpanje sredstev iz več kot 670 milijard evrov vrednega instrumenta Evropske unije za okrevanje. Po prvotni analizi sodeč, je slovenski načrt prednjačil po velikem deležu "drugih" naložb, medtem ko je bil pri digitalnih in zelenih ta delež najmanjši.

Po tem, ko je bila v nedeljo vrednost naložbe Slovenije za zeleni prehod navedena pri 0,77 milijarde evrov, so jo danes popravili v 1,05 milijarde evrov. Vrednost naložbe za digitalizacijo so spremenili iz 0,17 milijarde evrov v 0,54 milijarde evrov. Za ostale naložbe so številko popravili navzdol, z 1,62 milijarde evrov se je spustila na  0,91 milijarde evrov, je razvidno iz tabele inštituta Bruegel.

Vlada: Slovenija za zeleno in digitalno namenja več, kot zahteva Evropska komisija 

Vlada je v sporočilu za javnost zapisala, da je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost usmerjen v prihodnost. "Naslavlja tako odpravo posledic epidemije kot podporo reformam, ki bi jih Slovenija morala izvesti že zdavnaj. Skladno z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost je treba za doseganje zelenih ciljev nameniti najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt predvideva 20,05 odstotka za digitalni prehod in 43,45 odstotka za zeleni prehod, kar je za več kot šest odstotkov nad spodnjo mejo, ki jo določa uredba. Slovenija se tako glede deležev za zeleno in digitalno uvršča v zlato sredino članic EU. Od kod think-thanku Bruegel številke, ki jih navaja v svoji analizi in ki jih povzemajo slovenski mediji, ni jasno," so zapisal.

Emilija Stojmenova Duh odstopila kot članica Strateškega sveta za digitalizacijo

Dr. Emilija Stojmenova Duh je v nedeljo obvestila predsednika vlade Janeza Janšo in vodjo strateškega sveta Marka Borisa Andrijaniča o svoje odstopu z mesta članice Strateškega sveta za digitalizacijo. Inženirka elektrotehnike je zapisala, da je bila razočarana ker bo Slovenija namenila najmanjši delež naložb za zeleno in digitalno. 

"S tem bomo vedno bolj zaostajali in opazovali kako nas prehitevajo po levi in desni. Saj vem, da digitalizacije ne razumete. Zakaj potem ne poslušate, ko vam razlagamo?"

Spomnimo, vlada je aprila ustanovila strateški svet za digitalizacijo, ki je posvetovalno telo predsednika vlade. Naloga strateškega sveta je med drugim ta, da predlaga konkretne ukrepe in pravne akte s področja digitalizacije.  Predsednik sveta je Mark Boris Andrijanič, sicer član ekipe za javno politiko podjetja Uber v srednji in vzhodni Evropi.

Nemec: Spominjali se vas bodo kot najslabšega predsednika vlade v zgodovini naše države

Medtem pa že prihajajo ostri odzivi iz opozicije. Matjaž Nemec (SD) je na družbenem omrežju zapisal, da se bodo Janeza Janše spominjali "kot najslabšega predsednika vlade v zgodovini naše države. Da bo tako, bodo poskrbele generacije tistih, ki ste jim vzeli prihodnost." 

V stranki SD kljub posodobljeni analizi ostajajo kritični do slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. "Sedaj bi morali biti med najbolj ambicioznimi, a smo v najboljšem primeru del sivega povprečja. To izhaja že iz vladnega NNOO, ki na 393. strani po analizi UMAR predvideva le 0,43 odstotkov BDP učinka na gospodarsko rast, medtem ko Nemčija predvideva vpliv na ravni 1,8 odstotkov BDP," so dejali.

"Ne glede na posodobljeno poročilo bruseljskega inštituta je potrebno poudariti, da so deleži za zeleni in digitalni prehod realno manjši, saj Slovenija ne izkorišča vseh razpoložljivih sredstev svežnja Next Generation EU. Glede na to, da bomo za okrevanje in odpornost namenili manj kot polovico razpoložljivih sredstev, je realni delež okoli ene petine za zelene projekte in ene desetine za digitalne projekte," so sporočili in dodali, da ker vlada v desetih mesecih ni uspela pripraviti primernih zelenih in digitalnih projektov, se tudi ni odločila za uporabo celotnega nabora razpoložljivih povratnih sredstev.

V izjavi za javnost so že predhodno zapisali, da ugotovitve inštituta ne presenečajo, vlado pa da so že lani pozvali k transparentni pripravi načrta. "Smo med tistimi državami, ki ne bodo izkoristile vseh razpoložljivih razvojnih sredstev (manj kot polovico!), razvoj pa je načrtovan neambiciozno, necelovito in nevključujoče." Kot so zapisali, so na pomanjkljivosti načrta skupaj z opozicijo opozorili že večkrat, tudi na izredni seji državnega zbora. "Od vseh problemov, ki jih ustvarja slovenska vlada, je slab nacionalni načrt za okrevanje in odpornost najbolj problematičen in najbolj daljnosežen. Problem evropskih delegiranih tožilcev ali financiranja STA se popravi z enim samim vladnim sklepom, medtem pa bomo ceno slabega načrta plačevali desetletja – z dolgom in še bolj z neuresničenim razvojnim potencialom Slovenije ter zaostajanjem za najrazvitejšim delom EU."

Znova so pozvali k zamenjavi vlade ter zapisali, da bi morali nato Evropsko komisijo prositi za "možnost popravnega izpita", in sicer tako, da bi Slovenija nacionalni načrt popravila v skladu s predlogi, ki so jih v opoziciji pripravili v okviru alternativnega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

"Namesto da bi Slovenija evropske razvojne vire pametno in učinkovito uporabila za pospešen preboj med razvitejše članice EU, bo zaradi slabega vladnega načrtovanja svoj razvojni zaostanek za najrazvitejšimi samo povečevala. To ni odgovornost enega ministra, ampak celotne vlade Janeza Janše," so prepričani v stranki.