Del prihodnosti goriške regije tudi Hidrijin 40-milijonski visokotehnološki center

Center, za katerega je vodstvo družbe Hidria temeljni kamen postavilo danes skupaj s premierjem, bo začel delovati sredi leta 2023. 

Hidria bo na površini skoraj dveh nogometnih igrišč, na 15.000 kvadratnih metrih, zgradila najsodobnejše prostore z avtomatizirano in robotizirano digitalno podprto tehnologijo. V njem bodo postopoma zaposlili 100 novih visoko usposobljenih sodelavcev.

V centru bodo ustvarjali proizvode, ki bodo ob ciljni prodaji 100 milijonov evrov občutno presegali 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, so pojasnili v družbi, ki letos obeležuje 50-letnico delovanja.

Proizvodnjo na novi lokaciji bodo zagnali sredi leta 2023, iz nove tovarne pa bodo najprej prihajali ključni deli elektromotorskih hibridnih pogonov za vozil znamk BMW in Mercedes.

Janša: Prihodnost so investicije, ki gledajo v prihodnost

Slovenski avtomobilski grozd, pa tudi Hidria kot pomemben del tega grozda, je z nacionalnega vidika eden najbolj vitalnih delov slovenskega gospodarstva, je ob polaganju temeljnega kamna premier Janša.

Samo Hidriini avtomobilski deli so vgrajeni v tretjino avtomobilov, ki vozijo po Evropi, od celega grozda še bistveno več, je dejal in dodal: "Evropskega avtomobilizma in evropske mobilnosti praktično ne bi bilo brez tega, kar ustvarjate Slovenci v slovenskem avtomobilskem grozdu."

Janša je ob tem pojasnil, da bo država ta in podobne projekte podprla s sredstvi iz sklada za okrevanje in odpornost. "Sklad za okrevanje in odpornost je v veliki meri posvečen ravno temu," je dejal. Po njegovih besedah so se dogovorili za srečanje oktobra s ključnimi ministri, predstavniki vlade in avtomobilskega grozda, na katerem bodo natančneje določili parametre.

"Prihodnost hitrejšega razvoja Slovenije je v investicijah, kot je ta, v investicijah, ki gledajo v prihodnost," je še dejal predsednik vlade.

Ministrska ekipa se je razkropila po regiji

Vlada je sicer dan začela z delovnim posvetom v Tolminu, nato se je ministrska ekipa razkropila in z obiski zajela tako Idrijsko kot Goriško in Vipavsko dolino.

Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek je med drugim obiskal družbo TKK Srpenica in napovedal, da bo država podjetju partner, v TKK pa so opozorili, da brez sodelovanja države nov strateški cikel ne bo takšen, kot bi si želeli.

Notranji minister Aleš Hojs je v Ajdovščini z županom Tadejem Beočaninom podpisal pismo o nameri za izgradnjo policijske postaje v Ajdovščini. To bo po ministrovih besedah omogočilo preselitev policistov v nove prostore že v letu 2023. Ob tem se je Hojs zahvalil županu, da je imel posluh za določitev večje kvadrature policijske postaje, ki bo ustrezala potrebam policije.

V Bovcu pa je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj s tamkajšnjim županom Valterjem Mlekužem in direktorjem Doma upokojencev Nova Gorica Bojanom Stantetom podpisal tripartitni sporazum za gradnjo doma starejših občanov v Bovcu. Projekt je ocenjen na slabih šest milijonov evrov in ga bo v večini financirala država, dokončan pa naj bi bil v letu 2023.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik se je v Tolminu med drugim sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot regije. V ospredju pogovorov je bil dostop ljudi do storitev upravnih enot, ki je v času epidemije covida-19 otežen. K boljšim delovnim pogojem zaposlenih in prijaznejšim storitvam za stranke bo sicer po oceni Koritnika pripomogla tudi prenova stavbe, v kateri ima sedež Upravna enota Nova Gorica.

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec se je na delovnem srečanju z novogoriškim županom Klemnom Miklavičem in deležniki izobraževanja seznanila z razmerami na Goriškem. Govorili so o treh večjih projektih, ministrica pa je po zaključku srečanja povedala, da bo Nova Gorica v prihodnjih letih končno dobila tudi študentski dom.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je v okviru obiska goriške regije obiskal podjetje Incom Leone. Kot je poudaril po srečanju, so se tudi v podjetju strinjali, da velja ničelna toleranca, ko govorimo o varnosti potrošnikov. Zato so v Leoneju odpoklicali vse izdelke, kjer je prišlo do kontaminacije z etilen oksidom.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je v okviru vladnega obiska regije srečal z župani Cerknega, Vipave in Ajdovščine, med drugim so govorili o sanaciji plazov, urejanju nabrežij rek in vodooskrbi. Kot je dejal, bo ministrstvo prisluhnilo vsaki občini, ki želi urediti vodooskrbo, tudi občini Kanal, če bo ta izrazila interes.

V regiji so se mudili tudi ostali člani vlade in prisluhnili raznolikim problematikam, od škode, ki jo kmetom in lovcem povzroča divjad, do zagotavljanja evropskih sredstev za občinske in regionalne projekte, od izzivov gospodarstvenikov do zagotavljanja sredstev za gorsko reševalno službo in reševanje v gorah.

Severnoprimorska ali goriška statistična regija pokriva 2325 kvadratnih kilometrov veliko območje, v regiji pa živi 118.525 prebivalcev.