Avtoimunski zapleti pri otrocih: večorganski vnetni sindrom in vnetje drobnih žil

Vedno več je spoznanj, da okužba z novim koronavirusom povzroča tudi različne avtoimunske zaplete, je na današnji novinarski konferenci dejal Tadej Avčin s Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Tu obravnavajo neinfektivne, imunsko posredovane zaplete po preboleli okužbi s covidom-19. Avtoimunski zapleti se sicer lahko pojavljajo po okužbi z različnimi virusi, prav novi koronavirus pa "po različnih mehanizmih povzroča cel spekter različnih avtoimunskih stanj, ki lahko prizadenejo različne organe". 

Ti avtoimunski zapleti se pogosteje pojavljajo pri otrocih in "zdi se, da imunski sistem pri otrocih lažje obvlada akutno okužbo, ima pa več zapletov s kasnejšimi, prekomernimi imunskimi odzivi na sam virus". 

Dve najpogostejši stanji, ki ju opažajo na Pediatrični kliniki, sta večorganski vnetni sindrom pri otrocih (oziroma ang. Multisystem inflammatory syndrome in children) in vnetje drobnih žil oziroma covid vasculitis. Kaj pripelje do tega? Avčin pojasnjuje, da Sars-Cov-2 lahko aktivira imunski sistem na več načinov, eden je tudi nagla, izjemno huda aktivacija imunskih celic. Lahko pa sam virus tudi okvari določene dele celic, zaradi okvare pa pride do odmrtja tega dela, kar sproži vnetje. Tretji mehanizem, ki pripelje do omenjenih stanj, pa je, da se pri prepisovanju genetskega materiala virusa tvorijo proteini, ki so v navzkrižju z našimi in tako sprožijo nastanek avtoprotiteles.

Na Pediatrični kliniki v Ljubljani so sredi septembra lani diagnosticirali prvega otroka Z večorganskim vnetnim sindromom, medtem ko v prvem valu epidemije niso imeli nobenega takšnega bolnika, je še dejal Avčin. Številčenje so se ti primeri pri otrocih začeli pojavljati po 31. oktobru. Do konca decembra so nato identificirali 20 otrok s takšnimi težavami, po novem letu pa še šest. Trije so se zdravili na enoti za intenzivno terapijo. 

Sindrom se kaže z visoko vročino in prizadetostjo več organov, med drugim tudi vnetjem srčne mišice. Klinični znaki so tako trdovratna visoka vročina, slabost, utrujenost, glavobol, bolečine v trebuhu, lahko tudi driska, bruhanje, prizadetost kože in sluznic. Od tretjega do petega dne po začetku bolezni pride do prizadetosti srca, ker se krčljivost srčne mišice zmanjša. Ko pride do prizadetosti srca, otroci postanejo izrazito utrujeni, ta prizadetost pa lahko razmeroma hitro napreduje in lahko pride celo do takšnega srčnega ritma, ki je življenje ogrožajoče, ali do težkega popuščanja srca. Lahko pa je prizadet tudi kateri drug organ, denimo ledvice.

Zdravljenje vključuje močna protivnetna zdravila, da čim prej zaustavijo vnetje. Otroke po zdravljenju natančno spremljajo. Zlasti je potrebno sledenje delovanju srca in stanja centralnoživčnega sistema, je poudaril. Možnost, da otrok razvije večorganski vnetni sindrom, je sicer manj kot 0,1-odstotna.

Pri vnetju drobnih žil pa imajo otroci po Avčinovih besedah težave z izpuščaji, zlasti na prstih na nogah.

Do umiritve vnetja pri omenjenih stanjih pride v sedmih do desetih dneh, mali bolniki pa povprečno ostanejo v bolnišnici 14 dni. Pri vseh so vnetje umirili, končno oceno pa bodo lahko podali šele v šestih mesecih po začetku bolezni. Sicer pa se takšni avtoimunski zapleti lahko pojavijo pri vseh otrocih in ni skupine, ki bi bila bolj nagnjena k njim, je izpostavil.

V prvem spomladanskem valu so zdravniki v tujini (predvsem v državah, v katerih so imeli večje izbruhe bolezni, kot so Italija, ZDA, Francija) poročali o povečanju števila otrok z vnetnim sindromom, podobnim sicer redki otroški Kawasakijevi bolezni. Kasneje se je potrdilo, da gre za ločen sindrom, ki prizadene starejše otroke, kot je to značilno za Kawasakijev sindrom. Svetovna zdravstvena organizacija je obolenje opredelila kot večorganski vnetni sindrom pri otrocih (multisystem inflammatory syndrome in children, pojavilo se je tudi poimenovanje Kawa-COVID-19). 

Iz italijanskega Bergama, enega najbolj prizadetih območij v prvem valu, so spomladi lansko leto poročali o kar 30-kratnem povečanju števila otrok, ki so kazali simptome, podobne Kawasakijevi bolezni. Septembra lani so bili v znanstveni reviji The Lancet objavljeni izsledki britanske raziskave te nove otroške bolezni, v katero je bilo vključenih 662 otrok, 71 odstotkov teh otrok je potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi, 11 otrok je umrlo.