Vrh EU brez preboja glede strategije za okrevanje po pandemiji

Voditelji članic EU so potrdili skromna pričakovanja - na današnji videokonferenci namreč pričakovano niso dosegli preboja glede strategije za okrevanje evropskega gospodarstva v primežu pandemije.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po vrhu ponovil, kar je zapisal v vabilu voditeljem na zasedanje pred dvema dnevoma. V ospredju je bila razprava o skladu za okrevanje, prihodnjem večletnem proračunu in povezavi med njima.

 Voditelji so se po Michelovih besedah dogovorili, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev evropskega sklada za okrevanje, ki mora biti "dovolj velik" ter usmerjen k najbolj prizadetim sektorjem in geografskim delom Evrope.

Evropsko komisijo so zadolžili za analizo natančnih potreb in pripravo konkretnih predlogov glede sklada za okrevanje in sprememb prihodnjega večletnega proračuna, v katerih naj tudi pojasni povezavo med obema instrumentoma.

Neuradno se sicer kot rok za pripravo konkretnih predlogov za sklad omenja 6. maj, a uradno tega ni nihče potrdil. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kot časovni okvir za nov proračunski predlog omenila drugi ali tretji teden v maju.

Je pa šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno tvitnil, da se bo evroskupina znova sestala v prihodnjih dveh tednih in nadaljevala delo glede sklada za okrevanje, kar potrjuje omenjen neuradni rok.

Obenem so voditelji pričakovano podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov in načrt za okrevanje, ki sta ju pripravila Michel in von der Leynova, ter dogovoru finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ukrepi nared do 1. junija.

Obrisi načrta za okrevanje, ki so ga podprli voditelji, vključujejo štiri načela in štiri prioritete. Temeljno načelo je, da se je glede na simetričnost šoka zaradi pandemije pomembno izogniti temu, da bi okrevanje postalo asimetrično.

Med prioritetami pa je Michel danes izpostavil nujnost zagotovitve strateške avtonomije EU, tudi z učinkovitim pregledovanjem tujih neposrednih naložb, zagotovitvijo proizvodnje ključnega blaga v Evropi in vzpostavitvijo odpornejše zdravstvene infrastrukture.

Von der Leynova je potrdila, da nameravajo z uporabo inovativnih finančnih instrumentov okrepiti moč evropskega proračuna, ki je po njenem prepričanju edini pravi instrument za zagotovitev okrevanja evropskega gospodarstva od hudih posledic pandemije.

Okrepili naj bi prostor med obstoječim zgornjim pragom proračuna in pragom lastnih virov. Tako pridobljena sredstva naj bi se stekla nazaj v proračun in k članicam. Namesto 1,2 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), kolikor sedaj znaša prag lastnih virov, naj bi bilo treba tega zvišati na dva odstotka BND v prihodnjih dveh ali treh letih, je pojasnila von der Leynova.

Okrepiti bo treba sredstva za naložbe, reforme, kohezijo, zeleni dogovor, digitalno transformacijo, strateško avtonomijo, odpornost in odzivanje na krize ter za soseščino in partnerje, je naštela.

Predsednica je tudi izpostavila, da bo treba v tem novem načrtu za okrevanje poiskati pravo ravnotežje med nepovratnimi sredstvi, ki jih zahtevajo južne oziroma kohezijske države, in posojili, pri katerih vztrajajo severne države, ki prisegajo na varčevanje in disciplino.

To je bilo četrto videokonferenčno zasedanje voditeljev od začetka marca, ko so se začeli pospešeno uvajati ukrepi za zajezitev širjenja virusa.

Da bi se izognili scenariju po prejšnji videokonferenci konec marca, ko je zaradi vsebinsko precej prazne skupne izjave glede ključnih odprtih vprašanj prevladalo mnenje, da je bil vrh neuspešen, tokrat skupne izjave ni, le sklepi predsednika Evropskega sveta.

Preboja torej pričakovano ni. Pandemija je, tako kot pred leti finančna kriza, razdelila Evropo na jug in sever. Države so razdeljene v dva tabora, podobno kot v proračunskih pogajanjih. Je pa sedaj razprava namesto na dilemo skupne obveznice da ali ne osredotočena na dilemo nepovratna sredstva ali posojila.

Južne oziroma kohezijske države, vključno s Slovenijo, zahtevajo več solidarnosti in radodarnejše evropske instrumente, medtem ko severne države izpostavljajo disciplino in varčevanje. Nemčija, ki je sicer na strani severnjakov, poskuša igrati vlogo posrednice.

Glede na osrednjo vlogo večletnega evropskega proračuna v strategiji za okrevanje bo iskanje kompromisa izjemno zahtevno. Prejšnji, februarski poskus proračunskega dogovora se je končal klavrno. Ali bo pandemija pot do konsenza olajšala ali otežila, je težko napovedati.

Dogovora sicer v bližnji prihodnosti ni pričakovati tudi iz povsem praktičnih razlogov. Za preboj bo namreč potrebno vsaj eno fizično srečanje voditeljev, pojasnjujejo viri pri EU.

Janša svari pred hudimi političnimi posledicami, če ne bo dovolj solidarnosti

Če bo premalo solidarnega ukrepanja, lahko to privede do hudih političnih posledic, pa je po videokonferenčnem zasedanju voditeljev članic EU opozoril premier Janez Janša. Predsednik vlade je sicer izpostavil težak položaj turističnega sektorja in pozval k oblikovanju skupnega koronastandarda v turizmu na ravni EU.

Voditelji so danes izrazili močno odločenost, da v prizadevanju za zajezitev epidemije in spopadanju z njenimi posledicami delujejo skupaj, pri čemer je na prvem mestu skrb za zdravje in varnost ljudi, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Razprava je bila osredotočena na načrt za okrevanje, ki je nujen in ki naj temelji na načelih solidarnosti, kohezije in konvergence, velikost pa naj ustreza izzivu ekonomskih posledic krize.

Premier Janša je izrazil podporo Evropski komisiji, da predloži nov predlog večletnega proračuna unije, katerega struktura in obseg bosta ustrezala tudi izzivom posledic pandemije in s katerim naj bo sklad za okrevanje tesno povezan.

Komisija bo izvedla natančen pregled učinkov krize po sektorjih in območjih v EU, tako da bo lahko sklad podprl potrebne investicije glede na specifiko posameznih sektorjev in območij.

V nadaljevanju bo komisija natančneje razjasnila povezavo sklada z večletnim finančnim okvirom, 6. maja pa naj bi predložila predlog sklada za okrevanje in večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Premier je danes podprl tudi predlog ukrepov, o katerih se je 9. aprila dogovorila evroskupina, pri čemer pa izpostavlja, da je še odprto vprašanje, ali bodo ti predlogi zadoščali.

Ob tem je Janša danes izrecno opozoril na nujnost okrepitve solidarnosti, saj da pomanjkanje solidarnega ukrepanja lahko privede do hudih političnih posledic.

Izrecno je izpostavil težak položaj turističnega sektorja in pozval k oblikovanju skupnega koronastandarda za turistične zmogljivosti in storitve na ravni EU, tako da bi se vzpostavilo potrebno zaupanje in s tem omogočilo delovanje te pomembne panoge, še piše v sporočilu za javnost.

Na turizem je premier opozoril tudi v tvitu med zasedanjem, v katerem je zapisal: "Če želimo letos rešiti vsaj del turistične dejavnosti, nujno potrebujemo 'koronastandarde' za posamične gostinske in turistične kapacitete. Tudi ali predvsem na ravni EU. Marsikaj bo drugače v turizmu, a mnoge rešitve vendarle obstajajo."

Janša je tudi pozdravil odločitev voditeljev, da hrvaško predsedstvo 6. maja organizira videokonferenčni vrh z državami Zahodnega Balkana, ki so po njegovem prepričanju v sedanjih kriznih razmerah potrebne naše okrepljene pozornosti.

Conte pozdravlja izid vrha EU; Macron in Merklova bolj previdna

"Izreden napredek, ki si ga pred nekaj tedni še nismo mogli predstavljati," je po vrhu EU tvitnil italijanski premier Giuseppe Conte.

V ločenem odzivu pa je italijanski gospodarski minister Robert Gualtieri poudaril, da so na vrhu prepoznali, da je predlagan sklad za okrevanje nujen in da bo zanj potrebna obširna sredstva. To priznanje je "uspeh za Italijo in države, ki so zagovarjale to rešitev", je dodal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po vrhu ocenil, da bodo sledile še težke razprave o finančni pomoči državam članicam. "Obstajajo razhajanja v stališčih," je dejal.

Države v Evropi so se različno odzvale na koronavirus in so tudi različno občutile posledice. "Ta asimetrija se bo še okrepila, če je ne bomo popravili," je opozoril. Po njegovem bo to lahko predstavljajo tudi grožnjo skupni valuti in enotnemu trgu.

Prepričan je, da bodo v prihodnje nujni programi pomoči in se zavzel za solidaren odgovor. "Če bomo pustili del Evrope, da pade, potem bo padla cela Evropa," je še posvaril.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je medtem zagovarjala stališče, da ne nameravajo podpreti tako imenovanih koronskih obveznic, saj da se ne more poenotiti zadolževanja vseh držav članic. Kot je že pred tem pojasnila v parlamentu, to po njenem ni izvedljivo, saj da bi morali parlamenti vseh držav članic odločiti, da se del proračuna prenese na Evropsko unijo. To pa bi bil časovno potraten in težek proces, je dodala. "Trenutno je treba hitro pomagati in imeti v rokah hitro inštrumente, ki lahko omilijo posledice krize," je prepričana.

Se je pa Merklova zavzela, da bi morala Nemčija okrepiti svoje prispevke za evropski proračun. To bi bilo po njenem pravično in dobro. Države je namreč kriza koronavirusa prizadela zelo različno. Obenem je kanclerka še izrazila upanje, da bo Evropska komisija uspela izvesti program pomoči v vrednosti več kot 500 milijard evrov do 1. junija.