Vrnitev v vrtec ali šolo je za otroka lahko tudi stresna. Kako mu pomagati?

Po osmih tednih vzgojno-izobraževalnega dela izključno na daljavo se v ponedeljek ob upoštevanju številnih varnostnih ukrepov in omejitev začenja postopno odpiranje vrtcev in šol. Ob tem je Zbornica kliničnih psihologov Slovenije opozorila na potrebno prilagajanje in možne težave. 

"Nekateri otroci, mladostniki in starši se pripravljajo na ponoven prehod na ‘običajno’ rutino, ki pa ne bo običajna. Zaradi svojih razvojnih značilnosti in potreb so otroci in mladostniki ena najranljivejših skupin, pri kateri se bodo posledice epidemije in spremljajočih se ukrepov lahko kazale na njihovem duševnem zdravju še dolgo časa. Omejevalni ukrepi so namreč bistveno posegli v najpomembnejše dele njihovega življenja – vključevanje v vrstniške skupine, učenje in igro," so zapisali. 

Vračanje v vrtec in šolo bo za številne otroke potekalo brez večjih težav in večina otrok se tega veseli. Nekateri otroci in mladostniki pa že v običajnih razmerah težko prenašajo spremembe vsakdanjih življenjskih rutin. Vrnitev v šolo, ki je zanje sicer enako nujna kot za vse otroke, bo lahko predstavljala izvor frustracij in anksioznosti, tudi njihova učna učinkovitost bo lahko pomembno manjša. Težave bo po mnenju strokovnjakov treba najprej prepoznati in potem ustrezno nasloviti ter jim pri soočanju z njimi pomagati. 

Kako prepoznati stiske in težave pri otrocih in mladostnikih? 

Otroci in mladostniki se na stres odzivajo različno, odvisno od njihove starosti, osebnostnih značilnosti, stila soočanja s težavami. Med znaki stiske so po besedah psihologov lahko težave s koncentracijo, hitre spremembe v razpoloženju, jokavost, agresivni izbruhi in vedenjske težave, pretirana odvisnost od drugih, izguba zanimanja za dejavnosti in zavračanje sodelovanja, odmikanje od socialnih stikov, odklanjanje šole. Nekateri otroci se na stisko odzovejo s telesnimi težavami, kot so pomanjkanje/povečanje apetita, težave z odvajanjem, težave s spanjem, bolečine v trebuhu ali glavoboli, utrujenost. 

Če takšnemu otroku starši sami ali s pomočjo strokovnih delavcev v vrtcu in šoli ne morejo pomagati do te mere, da težave ne bi ovirale njegovega vsakodnevnega funkcioniranja, je priporočljivo, da se obrnejo na otrokovega pediatra, šolskega svetovalnega delavca, psihologa v centrih za duševno zdravje ali zdravstvenih domovih ali na svetovalne centre, svetujejo. 

Kako lahko starši pomagajo otrokom v domačem okolju? 

Ko nam otrok ali mladostnik sporoča stisko ali skrbi, ki se nam morda zdijo pretirane in bi sami ob njih zamahnili z roko, se zavedajmo, da so te skrbi in posledična stiska zanj še kako resnične in ga plašijo, opozarjajo. Zato predvsem in v prvi vrsti poslušajmo in ne hitimo z nasveti ali razbremenjevanjem, dokler ne poskušamo razumeti, kaj otrok razmišlja in doživlja. Pomembno je, da med pogovori z otroki in mladostniki ostanemo mirni. 

Od staršev, vzgojiteljev/učiteljev in drugih pomembnih oseb se otroci učijo odzivov z zgledom. Skrbi, ki jih bodo slišali od odraslih, bodo občutili tudi sami. Zato je za otroke v sedanji situaciji varovalno, da so odrasli ob izvajanju ukrepov za zaščito pred okužbo sicer vestni in dosledni, da pa niso preveč preplavljeni s skrbjo pred boleznijo. Tako bodo otroci lažje razvijali občutek varnosti. 

Pomembno je, da si vzamemo dovolj časa za pogovor z otroki, jih spodbudimo, da govorijo o svojih mislih, občutkih in izkušnjah. Otroku je smiselno povedati, da so vsa čustva normalna in da je razumljivo, da se v izjemni situaciji tako počuti. Včasih otrok ob doživljanju stiske ni pripravljen na pogovor in potrebuje od staršev le občutek čustvene bližine, da se pomiri. 

Če se bo otrok vrnil v šolo, je smiselno postaviti nove rutine. Zlasti za mlajše otroke je pomembno, da vedo, kako bo organiziran njihov dan. Priporočljivo je ohraniti tudi katere od domačih rutin, ki so jih družine vzpostavile med epidemijo, še posebej tiste, ki so otrokom všeč. Rutine so pomemben mehanizem, s katerim otroci in mladostniki lažje obvladujejo svoje življenje in jim nudijo občutek predvidljivosti in varnosti. 

Redna komunikacija med starši in pedagoškimi delavci je priporočljiva tako za otroke, ki se bodo še naprej šolali na daljavo, kot za tiste, ki se bodo vrnili v šole. 

Starši imajo pomembno vlogo pri podpori otroku in pri skrbi za  svoje duševno zdravje 

Starši najučinkoviteje nudijo otrokom podporo tako, da najprej poskrbijo zase in za svojo stabilnost ter za funkcioniranje družine. Le tako lahko opravljajo svojo starševsko funkcijo na način, da otroke pomirijo in jim zagotavljajo občutek varnosti in nadzora nad temi zahtevnimi okoliščinami. 

Ker so realne okoliščine v času epidemije lahko za nekatere starše še posebej zahtevne, saj vplivajo tudi na zaposlitveni in ekonomski vidik življenja, je razumljivo, da bodo težje vzpostavili nadzor nad svojim doživljanjem in čustvovanjem. Če starši tudi pri sebi zaznavajo težave, je pomembno, da najprej poiščejo pomoč zase, še svetujejo strokovnjaki.