Potrebe po vključitvi otrok v vrtce vse večje

Potrebe po vključitvi otrok v vrtec so iz dneva v dan večje, saj je bilo v zadnjem tednu oktobra lani v ljubljanske vrtce vključenih sedem odstotkov otrok, 11. januarja letos pa že 38 odstotkov otrok. V Združenju ljubljanskih vrtcev si zato želijo dokončnega odprtja za vse otroke in da se čim hitreje vzpostavi sistem za varno vključevanje vseh otrok. "Hkrati ob tem podpiramo starše, ki iz različnih razlogov otrok ne želijo vključiti. Predlagamo, da za te v času razglašene epidemije vrtec ostane brezplačen," so zapisali.

Kot pravijo, bodo vzgojno-izobraževalno delo, tako kot do sedaj, organizirali na osnovi obstoječih oddelkov, v t. i. mehurčkih, in zagotovili inkluzivno okolje za vse otroke. Hkrati pa za čas epidemije predlagajo fleksibilno zastavljene normative, saj se ob morebitnem pomanjkanju kadra in nezdruževanju 'varnih mehurčkov' lahko zgodi, da te ne bodo mogli zagotoviti. "Skladno s potrebami lahko prilagodimo tudi delovni čas potrebam posameznega oddelka in ustanove. V primeru karanten in obolevanj si bomo vrtci med seboj pomagali z izmenjavo kadra, kar je na ravni MOL že utečena praksa. Zaposlene bomo spodbujali in jim omogočali hitro testiranje. Tudi v prihodnje bomo v največji meri upoštevali vse smernice in navodila pristojnih ustanov ter zagotavljali varno okolje za vse otroke, starše in zaposlene," pravijo.

Sicer pa poudarjajo, da se skozi celotno obdobje epidemije odlično organizacijsko prilagajajo in varno izvajajo vzgojno-izobraževalni proces, striktno upoštevajo vse usmeritve NIJZ glede prihoda zdravih oseb v vrtčevski prostor, izvajajo poostren zdravstveno higienski režim in po potrebi izpostavljene 'mehurčke' nemudoma pošljejo v karanteno. "Razvidno je tudi, da je odsotnost zaposlenih zaradi tesnega stika ali obolelosti s covidom-19 z 8,5 odstotkov padla na 2,16 odstotkov, kar je optimističen podatek."

"Ob skrbni pripravi protokola vračanja vseh otrok ter doslednem upoštevanju priporočil NIJZ, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport smo prepričani, da v vrtcih tudi v času epidemije znamo in zmoremo predšolskim otrokom ponuditi zdravo in varno učno okolje," so zapisali in dodali, da so predšolski otroci ena najranljivejših skupin, pri kateri se posledice epidemije in spremljajočih se ukrepov lahko hitro odrazijo kot stiske in tesnobe otroka oz. vplivajo na njihovo dolgoročno mentalno zdravje, kar izpostavljajo tudi številni razvojni psihologi in strokovnjaki.

Na stiske otrok in njihovih družin pa opozarja tudi Evropska mreža za boj proti revščini. Ker je izobrazba eden najpomembnejših dejavnikov premagovanja večgeneracijske revščine, so mnenja, da bi morali ministrstvo in šole vložiti dodatne napore v zagotavljanje dostopa do znanja za tiste otroke in mladostnike, ki imajo znane prepreke, kot so revščina, primanjkljaji v znanju in izpostavljenost nasilju. Zato vlado pozivajo k takojšnji vzpostavitvi zakonodajnih podlag, ki bodo omogočale čimprejšnje odprtje šol, dijaških domov in drugih dejavnosti, ki otrokom omogočajo psihični in fizični razvoj. Želijo tudi takojšnjo vzpostavitev načel sorazmernosti, ki bodo pri ocenjevanju upoštevale primanjkljaje, in takojšnjo vzpostavitev dodatnih učnih pomoči ter prilagoditev kriterijev ocenjevanja in napredovanja glede na zmožnosti najšibkejših, ki so vključeni v učni proces. Prav tako zahtevajo zagotavljanje varnosti otrok prek vstopanja v družine in detektiranja nasilja v družinah s strani CSD. Zakonodajne podlage naj bi tudi omogočale seznanitev izobraževalnih ustanov s ključnimi podatki o socialni ogroženosti posameznih otrok, posredovanje tovrstnih podatkov pa bi izvajali CSD.

Hkrati pa nevladne organizacije opozarjajo tudi na nujno pripravo ukrepov, ki bodo družinam pomagale stisko premostiti tudi po zaključku epidemije.