Z analizo pokazal, kako ključno je cepljenje za potek epidemije

Izredni profesor in doktor Janez Žibert je pripravil podrobno analizo vpliva cepljenja na potek epidemije covida-19 v Sloveniji. Kot je v uvodu analize zapisal, je izvedena primerjava možnih potekov razširjenosti epidemije v Sloveniji glede na različne predpostavljene poteke cepljenja z dejansko situacijo poteka epidemije in cepljenja v Sloveniji v letu 2021. Kot pravi, je namen študije ugotoviti, kako učinkovito je cepljenje v boju z epidemijo na konkretnih podatkih epidemije v Sloveniji.

Analiza je potekala od začetka 2021 do 1. decembra 2021, ko je v Sloveniji potekala glavnina cepljenja. V analizi je izvedena primerjava za dve obdobji, za obdobje od 1. januarja 2021do 1. junija 2021 in za obdobje od 1. junija 2021 do 1. novembra 2021. V prvem obdobju je potekalo cepljenje bolj intenzivno kot v drugem, v drugem obdobju pa se pojavi tudi nova različica delta virusa Sars-Cov2.

Štirje scenariji cepljenja

Kot navaja avtor, obravnavajo štiri scenarije cepljenja in izvedejo primerjavo med scenariji glede na število potrjeno okuženih v teh obdobjih, bolnišničnih obravnav, obravnav na intenzivnih oddelkih in glede na število smrti.

V prvem scenariju cepljenja predpostavljajo dejansko cepljenje, kot je potekalo do 1.11.2021. V drugem predpostavljajo, da cepljenja ni bilo, v tretjem pa, da poteka cepljenje počasneje kot dejansko, in sicer da do 1.11.2021 dosežemo v Sloveniji 0,7-krat manjši delež od dejanskega. V zadnjem scenariju pa predpostavljajo, da poteka cepljenje hitreje kot dejansko, in sicer da do 1.11.2021 dosežemo 1,3-krat večji delež od dejanskega.

Po prvem scenariju, dejanskem cepljenju v Sloveniji, je bil skupni delež precepljenosti do 1.6.2021 20,92 % in skupni delež precepljenosti do 1.11.2021 52,89 %. V drugem scenariju (brez cepljenja) ne predvidevajo cepljenja, zato so vsi deleži enaki 0,0 %. V tretjem predvidevajo delež precepljenosti 0,7-krat manjši od dejanskega deleža, kar znaša za datum 1.6.2021 14,65 % in za datum 1.11.2021 37,02 %. V scenariju S4 pa predvidevajo večji delež precepljenosti, in sicer 1,3-krat večji od dejanskega deleža, kar znaša za presečni datum 1.6.2021 26,20 % in za presečni datum 1.11.2021 68,90 % oziroma približno 70 %.

Izračune scenarijev so naredili z razširjenim modelom SEIR, prilagojenim za modeliranje širjenja epidemije v Sloveniji. Gre za oddelčni epidemiološki model SEIR, nadgrajen z možnostjo modeliranja različnih potekov bolezni, z možnostjo modeliranja petih starostnih skupin in s posebno obravnavo cepljenih in necepljenih skupin populacije. Sodoben model se je uporabljal pri načrtovanju strategije cepljenja proti covidu-19 v ZDA.

Model so natančno kalibrirali za prvi scenarij, kjer so uporabili dejanske podatke o cepljenju iz podatkov Covid-19 Sledilnika. Tako kalibriran model so potem uporabili za izvedbo ostalih treh scenarijev. Pri tem opozarjajo, da v model niso posegali z dodatnimi ukrepi, četudi bi bile kapacitete določenih količin presežene (npr. bolnišnice in intenzivni oddelki), saj bi tako izgubili neposredno primerjavo, kako cepljenje vpliva na razvoj epidemije. 

Kot navaja avtor analize, graf prikazuje potek krivulj števila dnevno potrjeno okuženih primerov za celotno obdobje modeliranja epidemije za vse štiri scenarije. Rdeča krivulja označuje scenarij brez cepljenja. Viden je izrazit vrh v avgustu 2021, kar ustreza pojavu delta različice virusa, podoben efekt je viden tudi pri scenariju manjše precepljenosti (tretji scenarij), kjer je vrh okuženih še vedno visok, vendar se pojavi kasneje, kar je neposredno povezano z vplivom cepljenja. Cepljenje namreč vpliva na efektivno reprodukcijsko število, zato se vrh zmanjša in pojavi kasneje, val pa traja dlje časa. Z zeleno krivuljo je prikazan četrti scenarij (povečano cepljenje), kjer lahko ugotovimo, da se v jeseni ne pojavi novi val epidemije, ampak se zamakne v zimsko obdobje na začetek leta 2022. Tudi to si lahko razlagamo s cepljenjem. Pri tem scenariju bi do 1.11.2021 dosegli približno 70-odstotno precepljenost. Tak delež očitno učinkovito preprečuje hitro širjenje virusa po populaciji, toda ker je precepljenost še vedno nižja od mejne precepljenosti za kolektivno imunost pri delta različici, se začne pojavljati novi val kasneje kot v ostalih treh primerih. Ta pojav lahko opazujemo v nekaterih evropskih državah, kjer se sedaj kljub visoki precepljenosti tudi pojavlja širjenje virusa.

Velik vpliv različice delta

Analiza je pokazala izredno velik vpliv pojava delta različice. Število potrjenih primerov se po simulacijah začne izrazito spreminjati v avgustu, zaradi pojava različice delta in s tem izrazitega povečanja efektivnega reprodukcijskega števila. Prav tako je analiza pokazala, da je bil učinek cepljenja precej večji v drugem obdobju, kar je pričakovano, saj smo v prvem obdobju dosegali dejansko precepljenost okoli 21 %, v drugem pa približno 53 %. Analiza je še pokazala, da bi v primeru brez cepljenja v drugem obdobju imeli 5,7-krat večjo pojavnost virusa, kot jo imamo dejansko, v primeru manjšega cepljenja 2,9-krat, v primeru večje precepljenosti (četrti scenarij) pa 87 % nižjo pojavnost pozitivnih primerov.

Brez cepljenja bi bilo na vrhuncu v bolnišnici kar 11.000 oseb

Glede bolnišničnih obravnav analiza podatkov razkriva, da bi v primeru necepljenja v septembru (predviden vrh) imeli več kot 11.000 bolnišničnih obravnav, kar seveda v Sloveniji ne bi bi bilo možno in bi morali zaradi takega poteka sprejemati številne nefarmakološke ukrepe. Podoben potek se zgodi pri scenariju z manjšo precepljenostjo, kjer bi se pojavil vrh kasneje in bi bil manj izrazit, kljub temu pa bi na vrhu imeli preko 2500 bolnišničnih obravnav, kar bi še vedno močno presegalo kapaciteto slovenskih bolnišnic. V primeru scenarija s povečano precepljenostjo pa bi imeli praktično zanemarljivo število obravnav v bolnišnicah.

Obravnave na intenzivnih oddelkih in število umrlih

V primeru obravnav na intenzivnih oddelkih bi imeli brez cepljenja izrazit vrh v septembru. Takšnega stanja, s skoraj 3000 obravnavami na intenzivnih oddelkih, naš zdravstveni sistem ne bi zmogel, opozarja avtor analize. Tudi scenarij z manjšo precepljenostjo bi bil za naše bolnišnice poguben, saj številka bolnikov na intenzivni na vrhu preseže 750 obravnav, kar tudi presega zmožnosti našega zdravstvenega sistema. V primeru višje precepljenosti, kot je dejanska, pa bi bila obremenitev intenzivnih oddelkov zelo majhna. Vpliv cepljenja na zasedenost bolnišnic je izrazito viden.

Če se ne bi cepili, bi vrh v številu smrtnih žrtev dosegli v septembru. Po simulaciji bi dosegli v tem primeru 150 smrti na dan. Malo manj izrazit vrh, ki bi bil rahlo razvlečen, bi dosegli v scenariju z zmanjšano cepljenostjo, kjer bi imeli približno 30 smrti na dan. Te številke bi bile še višje, saj bolnišnični sistem ne bi zmogel obravnave tako velikega števila hospitalizacij in obravnav na intenzivnih enotah, kar bi posledično lahko pomenilo več smrti. To v teh simulacijah v model niso vključevali.

Številke različnih scenarijev kažejo jasno sliko, kako cepljenje pomembno zmanjšuje tudi smrtnost v primeru epidemije covida-19 v Sloveniji. V primeru 70 % cepljenih (četrti scenarij) bi tako v drugem obdobju imeli nizko število smrti (45) v primerjavi s trenutno situacijo (311) oziroma v primerjavi z drugim in tretjim scenarijem, kjer bi imeli izrazito velike številke smrt, kar je s stališča upravljanja z epidemijo nedopustno, še ugotavlja avtor.

Cepljenje ključno vpliva na potek epidemije covida-19

Analiza je pokazala, da cepljenje zelo vpliva na potek epidemije in da že ustrezen delež precepljenosti lahko izniči pojav različice delta oziroma zamakne in splošči ključne epidemiološke krivulje. Brez cepljenja bi imeli v Sloveniji zaradi različice delta katastrofalne razmere in bi morali nujno izvajati nefarmakološke ukrepe že v avgustu 2021. Za 30 odstotkov nižja precepljenost od dejanske bi pomenila preobremenitev zdravstvenega sistema že v mesecu septembru 2021, 30 odstotkov višja precepljenost od dejanske pa bi izničila efekt različice delta v Sloveniji, saj bi bile ključne epidemiološke krivulje bistveno nižje od današnjih, ne bi pa preprečila četrtega vala v celoti, saj bi se ta zamaknil v zimo 2021/2022.

Cepljenje tako ključno vpliva na potek epidemije covid-19 v Sloveniji in je nujno potrebno za preprečitev preobremenjenosti zdravstvenega sistema.