Od 1. novembra bo za zaposlene v organih državne uprave veljal le pogoj prebolevnosti in cepljenja (PC). Testiranje torej odpade, razen za tiste, ki imajo zdravstvene razloge, zaradi katerih se ne morejo cepiti. To sicer ne velja za celoten javni sektor, v katerega denimo spadajo šole in zdravstvo, temveč le za državno upravo, ki zajema okoli 31.500 zaposlenih. Ukrep bo pričel veljati 1. oktobra, s tem da morajo zaposleni v državni upravi do prvega oktobra sprejeti prvi odmerek cepiva, najkasneje do prvega novembra pa morajo biti polno cepljeni.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik poudarja, da pri tem ne gre za siljenje k cepljenju, temveč le za zagotavljanje varnega delovnega okolja, s tem pa želijo biti zgled ostalim delodajalcem.
Bistveno vprašanje, ki se postavlja, vse odkar je vlada naznanila ta odlok, je, kaj bo z zaposlenimi, ki pogoja PC ne bodo izpolnjevali. Zdaj je vlada delodajalcem poslala navodila. V njih je med drugim zapisano, naj spremenijo oceno tveganja in vanjo dodajo nevarnost okužbe z novim koronavirusom, poroča portal N1.
Minister Koritnik je na vprašanje, ali bi to lahko bila podlaga za disciplinske ukrepe ali odpuščanje zaposlenih, ki pogoja PC ne izpolnjujejo, odvrnil: "To je samo napotek oz. nasvet delodajalcem, naj ne pozabijo na svoje dolžnosti po zakonu o varnosti oz. zaščiti pri delu. To je tisto, s čimer je vlada delovala kot odgovoren delodajalec – ne kot oblast, pač pa kot odgovoren delodajalec – za državne organe, za prostore državnih organov, za katere je sama odgovorna."
Kot primer je navedel: "Tudi do zdaj je veljalo, da je bil delavec, ki na gradbišču ni imel čelade, opozorjen, da čelado mora imeti, pa je šlo za njegovo glavo, v nasprotnem primeru so lahko sledili disciplinski ukrepi. Je pa to stvar konkretne organizacije, konkretnega predstojnika in upoštevanja vseh delavnopravnih pravil, ki obstajajo, odkar je bil sprejet ZDR."
V odgovoru na vprašanje, ali niso to na nek način tudi smernice delodajalcem v ostalih sferah, pa je dejal, da se Slovenija zgleduje po tujini. "Vidimo čez mejo, kaj delajo druge države, ki nimajo te vlade, pa so ukrepi takšni ali še strožji. Lahko tudi neposredno – ali se boš cepil ali pa boš brez službe. Tega nikakor ne zagovarjam, ampak vidimo, da v tujini sprejemajo podobne ukrepe," je dejal.
Pozval je k združitvi ljudi na tej točki, saj "tukaj ne gre za vprašanje všečnosti vlade, pač pa za vprašanje preprečitve ponovnega zapiranja države in vrnitve v normalno življenje".
Spomnimo. Pobudo za presojo ustavnosti omenjenega vladnega odloka so že vložili v obeh policijskih sindikatih, enako so napovedali tudi v drugih sindikatih, ki zastopajo zaposlene v državni upravi.
Prav danes so sicer pravniki v okviru razprave z naslovom Obveznost cepljenja ali pravica do necepljenja, ki se je je udeležil tudi Koritnik, opozorili, da bi morala biti odločitev o obveznem cepljenju najprej strokovna, šele nato politična. Nataša Pirc Musar je kot napačno ocenila odločitev vlade, ki "se je bolj kot delodajalec odločila, da je treba zaradi zgleda precepiti državne uslužbence". Po njeni oceni bi bilo z vidika vzdržnosti zdravstvenega sistema obvezno cepljenje bolj smiselno uvesti za zaposlene v zdravstvenih institucijah in domovih za starejše.
Z vladnim odlokom o PCT-ju ni mogoče omejevati dostopa do sodišč
Medtem pa Sodni svet opozarja, da z odlokom vlade o obveznem izpolnjevanju pogoja PCT ni mogoče omejevati dostopa do sodišč in njihovega dela. Vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva s podzakonskimi predpisi je namreč nedopustno, saj lahko ureditev sodišč skladno z ustavo določa le zakon, so zapisali.
Sodni svet je namreč prejšnji teden na seji razpravljal o veljavnosti odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT) za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, ki med drugim zahteva izpolnjevanje pogoja PCT za stranke oziroma druge udeležence v postopkih in obiskovalce sodišč.
V sprejetem stališču so člani opozorili, da lahko ureditev sodišč v skladu z ustavo določa le zakon. Tudi omejevanje in določanje načina izvrševanja ustavnih pravic do sodnega varstva, do pravnega sredstva in javnosti sojenja je mogoče le z zakonom. Zato je vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanja sodišč s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja izvršilna veja oblasti, nedopustno, so zapisali.
V skladu z zakonom o sodiščih namreč poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red, ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik vrhovnega sodišča z odredbo. "Ob upoštevanju načela neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega sodnega varstva mora biti zagotovljeno, da navedene pravice niso niti začasno dejansko izvotljene ali nesorazmerno težko uresničljive ali celo onemogočene," še piše v stališču Sodnega sveta.
Glede na aktualne epidemiološke razmere v državi v zvezi s širjenjem okužb z novim koronavirusom Sodni svet sicer opozarja na pravico do zdravja tako sodnikov in vseh zaposlenih na sodišču kot tudi strank in drugih udeležencev sodnih postopkov ter podpira dosledno upoštevanje vseh higienskih navodil in priporočil pristojnih institucij. A ob tem opozarjajo, da z njimi ni mogoče omejiti dostopa do sodišč ali omejevati njihovega dela in odločanja.
Zato Sodni svet ugotavlja, da je spoštovanje določb odloka za stranke oziroma druge udeležence v postopkih in obiskovalce sodišč povzročilo okoliščine, ki bistveno otežujejo oziroma preprečujejo običajen potek sodnih postopkov.
KOMENTARJI (744)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.