Več Slovencev bi se cepilo, glavni razlog pa odgovornost do drugih

Tokratna meritev raziskave #Novanormalnost kaže, da je namera cepljenja nekoliko višja kot pred mesecem dni. Anketiranci, ki se nameravajo cepiti, kot razlog za cepljenje najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (delež teh je v primerjavi z meritvijo pred enim mesecem najbolj narasel in trenutno znaša 57 odstotkov), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (42 odstotkov). Slaba tretjina tistih, ki se namerava cepiti, pravi, da bodo to storili, ker ne želijo okužiti družinskega člana, ki spada med rizično skupino, pogosteje izbrani odgovori so tudi, da zato, ker so starejše osebe, da ne želijo obremenjevati zdravstvenega sistem, v primeru, da močneje zbolijo in, zato, ker je tako priporočilo medicinske stroke. 

Tisti, ki se ne bodo cepili, pa za svoj razlog najpogosteje navajajo nezaupanje v novo cepivo – 60 odstotkov jih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 43 odstotkov pa se jih boji stranskih učinkov. Pogosteje anketiranci navajajo tudi, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva na splošno niso varna, da cepljenje nima smisla, ker virus stalno mutira ter zato, ker covid-19 ni nič bolj nevaren od običajne gripe. 

Za slabo epidemiološko sliko v državi smo odgovorni sami

Več kot polovica, 56 odstotkov vprašanih, je odgovorila, da so za "eno od najslabših epidemioloških slik v svetu" odgovorni "ljudje", slabi dve petini (38 odstotkov) pa odgovornost pripisujeta vladi. Da je odgovorna "politika kot celota", meni slaba tretjina vprašanih (30 odstotkov), strokovni svetovalni skupini odgovornost pripisuje dobra petina (22 odstotkov) vprašanih. Ostale možne odgovore izbira manj kot petina vprašanih. 

Na vprašanje "Zakaj se po vašem mnenju, navkljub vsem ukrepom in delni zapori javnega življenja, širjenje virusa ne umirja?", jih je skupaj več kot polovica (55 odstotkov) odgovorilo z razlogi, ki jih lahko razumemo kot neupoštevanje ukrepov, med njimi jih kar 14 odstotkov navaja druženja in zasebne zabave. Ena šestina, 17 odstotkov odgovorov, se nanaša na nezadostnost ukrepov, 12 odstotkov pa na to, da naj bi bilo premalo narejenega za zajezitev. Vpliv politike navaja 11 odstotkov vprašanih.