Za varne praznike: kako oblikovati svoj mehurček?

Da bi lahko tudi letos kljub okoliščinam varno izkusili čar in veselje praznikov, je ekipa Sledilnika covid-19 pripravila nekaj priporočil, kako to početi na čim manj tvegan in tem odgovornejši način. Kot so poudarili, se omejitve spreminjajo, zato ne morejo zagotoviti, da so/bodo njihovi nasveti vedno skladni s predpisi, so pa po njihovih najboljših močeh in znanjih skladni s spoznanji, kako se virus prenaša in kaj lahko storimo, da zamejimo njegovo širjenje.

Kako oblikovati varen krog ljudi – družabni mehurček?

Letos prihranimo druženja le za najožji krog, je njihov prvi nasvet. Edini način, da lahko praznike v širšem krogu preživimo varno, je, da ostanemo znotraj svojega mehurčka oziroma da za to obdobje oblikujemo ekskluzivni družabni mehurček. Čas za oblikovanje takega mehurčka je zdaj: dva tedna pred prazniki, opozarjajo. 

Kot so pojasnili, to pomeni, da se z izbranimi prijatelji in družino pogovorimo in skupaj odločimo, da se bomo pred napovedanim druženjem srečevali samo in izključno znotraj svojega osnovnega kroga ljudi. 

Kot pojasnjujejo, je deset dni doba karantene, ki je odrejena v primeru stika z okuženo osebo. V 14 dneh po okužbi s koronavirusom namreč bolezen razvije okoli 90 % ljudi. Povprečna inkubacijska doba je sicer pet dni. Vsak dodaten dan izolacije pred srečanjem z ljudmi iz drugih gospodinjstev je več kot priporočen, svetujejo. 

Pogovorimo se z ljudmi, ki jim zaupamo in s katerimi želimo preživeti novoletne praznike, a z njimi ne delimo skupnega gospodinjstva, svetujejo. Čim manj ljudi, tem bolje, poudarjajo. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti družabni mehurček zaključen in vključevati le osebe, ki so se vnaprej odločile, da bodo skupaj preživele praznike, zaradi česar se bodo v naslednjih dveh tednih izogibale druženju z različnimi ljudmi.

"Če je mogoče, v tem času opravljajmo delo od doma; če to ni mogoče, na delu dosledno sledimo vsem priporočilom (in še kakšnemu zraven!). Redno prezračevanje zaprtih prostorov, ohranjanje razdalje, izogibanje tesnim stikom in gneči, nošenje maske ves čas, izogibanje skupnim sestankom v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, izogibanje skupinskemu malicanju in pitju kave v zaprtih prostorih, redno umivanje rok in predvsem hitra samoosamitev v primeru stika z okuženo osebo ali v primeru izkazovanja simptomov okužbe – vse to močno izboljša možnost, da nismo prenašalci okužbe. Izven dela opravimo zgolj najnujnejše opravke in pri tem sledimo zgornjim priporočilom," je koristne nasvete nanizala ekipa Sledilnika covid-19. 

Priporočilo oziroma poziv velja tudi delodajalcem, izpostavljajo in delodajalce naslavljajo, da svojim zaposlenim omogočijo delo od doma in s tem ustvarijo varnejše okolje ter možnost, da si lahko zaposleni oblikujejo svoj družabni mehurček, saj bodo tako pomembno prispevali k omejevanju širjenja okužb tudi v podjetju.

Ostanimo pozorni: kaj so glavni simptomi okužbe?

Kljub vsej previdnosti bodimo ves čas pozorni na simptome morebitne okužbe. Najpogostejši simptomi okužbe s koronavirusom so vročina, kašelj, splošna utrujenost ter izguba vonja in okusa. Med manj pogoste spadajo boleče žrelo, glavobol, bolečine v sklepih, prebavne motnje, izpuščaji na koži in spremembe v obarvanosti prstov na rokah in stopalih ter občutljive oči.

Če se pojavijo simptomi, se izolirajmo in pokličimo osebno zdravnico ali zdravnika ter se naročimo na testiranje. Če bomo v času pred praznovanji zaznali simptome okužbe, spremenimo svoje načrte in se izognimo kakršnemu koli druženju. Podobno naj velja za ljudi v našem gospodinjstvu. Velik del prenosov predstavlja širjenje v skupnih gospodinjstvih, zato, če članice ali člani, ki prebivajo skupaj z okuženo osebo, (še) ne kažejo simptomov, to ne pomeni, da niso okuženi in ne morejo okužiti še koga drugega.

Vsi stiki z ljudmi izven našega gospodinjstva predstavljajo tveganje, a to tveganje lahko z zrelim in odgovornim vedenjem precej zmanjšamo.

Eden izmed razlogov, da se koronavirus tako uspešno širi, je, da lahko okužene osebe virus širijo že, ko se počutijo še povsem zdrave ali ob zelo blagih simptomih, ki jih marsikdo sploh ne zazna. Zato je treba priporočilom slediti tudi, ko se počutimo dobro, a smo bili pred tem v tveganih stikih (opozorilo aplikacije #OstaniZdrav, poznamo nekoga z okužbo ali smo bili v stiku s kom z okužbo) ali v stiku z velikim številom različnih oseb, opozarjajo. 

Vedno več raziskav kaže, da se virus uspešno širi tudi v manjših kapljicah, ki lahko v zaprtih, slabo prezračenih prostorih v zraku lebdijo kar nekaj časa. Ljudje pri dihanju, govorjenju, petju in kričanju te kapljice izdihamo v okolje, kjer jih vdihnejo druge osebe, s katerimi si delimo skupen prostor. Če je oseba v istem prostoru okužena, se okužba tako prenese na nas – in obratno. Ker moramo vdihniti dovolj kapljic, da se okužimo, je pomemben tudi čas trajanja tvegane izpostavljenosti. Zato se druženju v zaprtih prostorih izogibajmo za vsako ceno in jih prihranimo samo za najbližje, ki jim lahko zaupamo, svetujejo. 

Kje in kako se je najvarneje družiti?

Najvarnejše in najpriporočljivejše je seveda druženje po spletu. Ali pa si čestitajmo z balkona na balkon, z dvorišča na dvorišče. Še najzanesljivejše in najvarnejše pa bo, če se odločimo, da bomo letošnje novoletne praznike preživeli le znotraj svojega gospodinjstva.

Nizko tveganje predstavljajo stiki s čim manjšim številom različnih oseb in gospodinjstev, najbolje zunaj. Lahko gremo na primer na sprehod, in če se dobro opremimo, si lahko celo privoščimo praznični zimski piknik v naravi (pozor, predpisi!), morda tudi ob tabornem ognju, kurišču ali zgolj grelcu.

Ne pozabimo na maske, poskusimo držati razdaljo dveh, treh metrov in dosledno uporabljajmo vsak svoj kozarec in pribor oziroma porcijo hrane, ki jo prinese vsak s sabo.

Pri tem moramo poskrbeti, da si prevoz delimo samo z ljudmi iz lastnega gospodinjstva in se izogibamo javnemu prevozu, tudi če ta deluje.

Malo večje, srednje tveganje predstavlja srečevanje z več osebami iz različnih gospodinjstev in brez predhodnega zmanjšanja stikov na minimum. Še zlasti, če se namesto sprehoda odločimo za druženje zunaj za isto mizo, pogovarjanje in glasno govorjenje brez mask in upoštevanja razdalje. Pri tem lahko pride do izločanja več kapljic in izdihanega zraka v zrak, ki si ga delimo z drugimi. Tako lahko prisotne okužimo ali pa se okužimo sami.

Visoko tveganje predstavljajo stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih, slabo prezračenih prostorih. Tveganje lahko sicer zmanjšamo s prezračevanjem (za največje zmanjšanje visokega tveganja priporočamo na stežaj odprta okna v času druženja in še nekaj časa po tem), nošenjem maske, umivanjem rok in ohranjanjem fizične razdalje. Morda ni prijetno, hkrati pa nobena od teh tehnik ni zagotovilo, da v zaprtem prostoru ne bo prišlo do okužbe. In vemo – vsi naši dobri nameni držanja teh priporočil se v praksi hitro razblinijo v prijetnem, a varljivem občutku varnosti in domačnosti prazničnega druženja. Iskreno povedano ... To obliko druženja vam odsvetujemo, so jasni pri Sledilniku covid-19.

Najvišje tveganje predstavljajo stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih slabo prezračenih prostorih brez sledenja priporočilom; pogostitve, zabave, koncerti in (žal) tudi malice, skupni obroki. Ta situacija je idealna za superširjenje koronavirusa, zato s takimi vrstami druženj še nekaj časa raje počakajmo.

Koronavirus se lahko namreč v določenih pogojih izjemno intenzivno širi. V teh primerih lahko ena sama okužena oseba hkrati okuži veliko število ljudi – to imenujemo tudi superširjenje. Do tega lahko pride v določenih oblikah druženja ali pa zato, ker ima ena sama kužna oseba v obdobju kužnosti interakcije z mnogo ljudmi. Prvemu tveganju se lahko izognemo z izogibanjem druženju v zaprtih prostorih, drugemu pa tako, da omejimo število stikov z različnimi osebami, še izpostavljajo pri Sledilniku covid-19. 

Po druženju z ljudmi iz različnih gospodinjstev je dobro, da ponovno sledi samoizolacija do 10 dni, saj tako preprečimo širjenje po delovnih organizacijah in v drugih oblikah svojih družabnih stikov. T(ak)o dolgo obdobje je včasih res težko izvedljivo, a se je tudi v tem primeru pomembno potruditi, da to obdobje traja, kolikor dolgo je mogoče, tudi če je to na primer samo pet dni. Skrbno opazujemo morebitne simptome in se z vsemi, s katerimi smo se družili, dogovorimo, da bomo ob prvih sumih na okužbo obvestili celoten mehurček, še svetujejo.