Beovićeva o poživitvenem odmerku, Fafangel: Zdaj ni čas za nove cepilne sheme

Vodja posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beović je na izjavi za javnost potrdila, da so se člani skupine sestali, a za zdaj niso sprejeli kakšnih večjih sprememb.

Kot je dejala, opazujejo situacijo v državi, čas pa je pokazal, da učinkovitost bazičnega cepljenja traja določen čas, zato je potreben poživitveni odmerek. Tako obstaja verjetnost, da se bo cepilna shema s časom spremenila, oseba pa bo polno cepljena, če bo prejela tri odmerke oziroma poleg osnovnega cepljenja še poživitveni odmerek. 

Glede na slabo epidemiološko situacijo v državi bo Slovenija verjetno med državami, ki se bodo hitreje odločile za tak korak, je še povedala Beovićeva. 

Na izjave Beovićeve se je odzval epidemiolog Mario Fafangel. Kot je zapisal na Twitterju, zdaj ni čas "za nove cepilne sheme, peti ali šesti val in vse ostalo, kar krade fokus". Po njegovih besedah se moramo vrniti k osnovam in k cepljenju prepričati tiste, ki niso prejeli niti prvega odmerka. Upoštevati moramo tudi nekaj ukrepov, da lahko "preživimo sedaj". Kot je še zapisal, "strašenje o X. valu" zdaj ni primerno. 

Da je poživitveni odmerek potreben, je po besedah Beovićeve pokazalo več študij. Učinkovitost cepljenja je od poletja upadla, najbolj se to kaže pri prenosu okužbe. Več kot je okuženih v državi, večja je možnost prenosa okužbe, posledično pa se pogosteje okužijo tudi cepljeni. Prebolevniki poživitvenega odmerka ne potrebujejo, če so bili po okužbi dvakrat cepljeni, je pojasnila. 

Posvetovalna skupina za cepljenje sicer poživitveni odmerek trenutno še posebej priporoča starim 50 let ali več, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost, stanovalcem domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov, družinskim članom imunsko oslabelih oseb in posebej ranljivih kroničnih bolnikov ter osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo.

S poživitvenim odmerkom je bilo sicer doslej po navedbah vlade proti covidu-19 cepljenih 242.219 ljudi.

Vprašanje je, ali bomo uspeli epidemijo popolnoma zaustaviti, je poudarila Beovićeva. Imeti bi morali namreč cepivo, ki bi bilo tako učinkovito, kot so bila mRNA-cepiva pred pojavom bolj nalezljivih sevov, kot je delta, ob tem pa tudi visok delež precepljenosti. To je trenutno neizvedljivo, je ocenila. Lahko pa z velikim deležem cepljenega prebivalstva zmanjšamo problem, ki ga predstavlja covid-19. Zmanjšamo lahko število sprejemov v bolnišnice in bistveno normaliziramo življenje v državi, je dodala. 

Komentirala je tudi izjavo nemškega ministra za zdravje, ki je včeraj dejal, da bo do konca zime večina Nemcev "cepljenih, ozdravljenih ali mrtvih". Kot je dejala, je izjava sicer groba, a blizu resnice. Povsem verjetno je, da se bomo z virusom srečali vsi, vsak posameznik pa ima možnost, da se zaščiti. 

Možno je tudi, da se bomo v začetku prihodnjega leta srečali s 5. valom epidemije, saj tudi zaščita po preboleli bolezni počasi ugaša, je dejala. Navedla je raziskavo iz Izraela, ki je pokazala, da so osebe, ki so se okužile lani, pogosteje zbolevale za covidom-19 kot tiste, ki so se okužile letos. "Prebolevnost ne da trajne imunosti, nudi pa nekaj zaščite." 

Poklukar: Hrbtenica slovenskega zdravstva je napeta do skrajnih meja

Minister za zdravje Janez Poklukar je ob današnjem obisku vlade v Pomurju v soboški bolnišnici opozoril, da je hrbtenica slovenskega zdravstva napeta do skrajnih meja, da se ne zlomi, pa lahko dosežemo le skupaj z izvajanjem ukrepov v podporo zdravstvu. Zato od vsakega Slovenca pričakuje, da spoštuje ukrepe za omejitev širjenja epidemije covida-19.

Krivulje dnevno okuženih moramo obrniti še bolj navzdol, je poudaril minister. Spomnil je na torkovih več kot 3000 potrjenih okužb z novim koronavirusom, hkrati pa je bilo v bolnišnicah več kot 1100 bolnikov, od tega 285 na intenzivni terapiji. Opozoril je, da je obenem na intenzivnem zdravljenju še 300 bolnikov, ki zbolevajo za srčno in možgansko kapjo ter drugimi boleznimi, kar terja od zdravstvenih delavcev skrajne napore.

"Ko govorimo o obremenitvah v teh dneh v zdravstvu, ne vem, kaj naj še dodam, posnetki Iz enot intenzivnih terapij so, mislim da, zgovorni, zdravstveni delavci so tudi že večkrat povedali, v kakšnih razmerah delajo," je dejal minister.

Po ogledu soboške enote intenzivne terapije v soboški bolnišnici je dodal, da se maksimalno angažirano, pa vendar vidno izčrpano osebje vsak dan bori za življenja vseh obolelih s covidom-19. "Izpostaviti je treba, da je v Splošni bolnišnici Murska Sobota zasedenih 22 postelj za intenzivno nego, ki jih imajo sicer v mirnodobnem času 14, zato so že pregradili prebujevalnico, v kateri so dodatni prostori za intenzivno zdravljenje covidnih bolnikov," je povedal Poklukar.

O stanju v državi pa je dejal, da je bil danes na koordinaciji covidnih bolnišnic na dogovorih, kako naprej s premeščanjem kadra in postavljenimi enot za intenzivno terapijo. Zmogli bomo, če bomo vsi skupaj izvajali ukrepe, kajti v sosednjih državah ni nič bistveno boljše. O pomoči iz sosednjih držav se sicer še pogovarjajo, a konkretnih dogovorov še ni. Ta trenutek v slovenskem zdravstvu z vsemi napori skrbimo, da povečujemo dnevno število postelj za intenzivno nego, da poskrbimo za slehernega Slovenca, ne bo nam pa lahko, že ta trenutek nam ni lahko, opozarja minister in dodaja, da je izhod v cepljenju, tudi že tretjem odmerku, sicer bomo imeli februarja nov val.

Na vprašanje, ali lahko pričakujemo nove ukrepe po zgledu Avstrije, je Poklukar odgovoril, da smo dosegli pomemben napredek pri kontroli pogoja PCT v javnem prometu, žal pa ni uresničen ukrep dela od doma, s čimer bi zmanjšati število stikov in dosegli padec epidemije. Stroka proučuje druge ukrepe, tudi v šolstvu, da bi zamejili epidemijo med mladimi.

Direktor bolnišnice Daniel Grabar je ob tem dodal, da s skrajnimi napori zagotavljajo zdravljenje in se ves čas pogovarjajo, kako poskrbeti za vsakega, ki ga bo potreboval.