Kako se bo odločilo ministrstvo, bo znano po srečanju ravnateljev osnovnih in srednjih šol ter vrtcev z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec.
Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan je za STA pojasnil, da si ravnatelji in starši ne želijo, da bi se pouk začel z zamikom, ampak 1. septembra, in da bi ga vsi obiskovali v šolah. Ob tem je dejal, da evropska priporočila mladih ne opredeljujejo kot rizično skupino in ugotavljajo, da v šolah in vrtcih ni bilo nobenih žarišč epidemije novega koronavirusa.
Ob tem je opozoril še na – po mnenju ravnateljev – neživljenjske omejevalne ukrepe, ki jih je že preteklo šolsko leto oblikoval NIJZ. "Če ne bodo priporočila NIJZ temeljito spremenjena, bodo ukrepi popolnoma neuporabni, saj je težko vzdrževati določeno razdaljo med učenci, prepoloviti oddelke in drugo," je izpostavil.
Tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije upajo, da bo zdravstvena slika taka, da bo v šolo lahko šli vsi otroci brez omejitev. "Pričakujemo, da bosta zdravstvena in pedagoška stroka skupaj našli primerne ukrepe, ki bodo zagotovili čim bolj nemoten pouk vsem učencem ob sprejemljivem tveganju okužbe oziroma možnosti nadzorovanja širjenja epidemije," je za STA povedal predsednik zveze Anton Meden.
V zvezi prav tako pričakujejo, da bodo pristojni stanje tudi skrbno spremljali in pravočasno zamejili okužbo z začasnim izoliranjem posameznih skupin, da najbolj drastični ukrepi ne bodo potrebni. "Če bi se zgodilo, da nekateri učenci, ki so premajhni, da bi bili lahko sami doma, zaradi preprečevanja okužbe ne bi smeli iti v šolo, je treba, ne glede na število takih učencev, najti sistemsko rešitev za njihovo varstvo in tudi pouk," poudarja Meden. Ob tem je opozoril, da pouk na daljavo za starše ni vzdržen, predvsem za starše manjših otrok. Zato v zvezi opozarjajo, da se bremena varstva otrok in njihovega pouka ne sme samoumevno preložiti na starše, je še pripomnil Meden.
Če bo Slovenija sledila evropskim strokovnim smernicam, potem je mogoče pričakovati, da bodo šole odprte. Po poletnih počitnicah se je v šole namreč v druge evropske države že vrnilo več sto tisoč šolarjev.
V začetku avgusta so se tako v razrede že vrnili šolarji v Nemčiji, čeprav pouk zaradi pandemije poteka po spremenjenih pravilih. Razrede so tako razdelili v več skupin, ki se med sabo ne smejo družiti. Znotraj posameznih skupin sicer ne bodo veljala pravila socialnega distanciranja. Če se bo okužil kateri od učencev, bo njegova skupina morala v karanteno, ne bodo pa zaprli celotne šole. Na hodnikih nemških šol so prav tako odslej obvezne maske, razrede morajo redno prezračevati, učenci pa se ne smejo objemati in morajo redno umivati roke.
V šole pa so se postopoma začeli vračati tudi šolarji na Škotskem, kjer v splošnem pravila socialnega distanciranja za učence niso obvezna, so pa uvedli stroge higienske in nekatere druge ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Čeprav med učenci ni obvezno ohranjanje razdalje, pa naj bi učitelji ostajali dva metra od učencev in drugih odraslih. K distanciranju od drugih pozivajo tudi starejše učence, če to ne ovira učnega procesa. Prav tako ni zahteve po nošenju zaščite za predel nosu in ust, lahko pa se učenci in zaposleni za to odločijo sami.
Da je odprtje vseh šol po počitnicah nacionalna prioriteta, je pred dnevi dejal tudi britanski premier Boris Johnson. Tako v Angliji, Walesu in na Severnem Irskem se bodo učenci v šole vrnili konec avgusta oziroma septembra.
Da se bodo učenci, dijaki in študenti z začetkom novega šolskega leta vrnili v šolske klopi, načrtujejo tudi na Hrvaškem. Pomočnik ministra Momir Karin je potrdil, da zaradi epidemije covida-19 ne bodo znova zaprli vseh šol po državi tako kot spomladi, ampak bodo ukrepali na morebitnih posameznih žariščih. Pouk v hrvaških osnovnih in srednjih šolah se bo začel 7. septembra.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.