
O usodi ukrepov, s katerimi naj bi se ustavilo širjenje novega koronavirusa, bo vlada na Brdu pri Kranju odločala jutri zvečer. Dopoldne bo potekal tudi sestanek na evropski ravni.
Prva dama Evropske komisije Ursula von der Leyen je že pred tem ocenila, da je bilo rahljanje ukrepov pred poletjem prehitro. Ob tem je ljudi, utrujene od koronavirusne krize in ukrepov, pozvala, da mora vsakdo svoj delež prispevati z nošenjem maske in higieno ter z izogibanjem množicam, tesnim stikom in zaprtim prostorom s slabim prezračevanjem.
Podobni so tudi pozivi pri nas, a vseeno je ob debatah o ukrepih veliko vprašanj o tem, kdaj jih bo konec. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin ocenjuje, da bodo jutri "zagotovo precej ukrepov podaljšali", je ocenil. V petek pa bodo na novinarski konferenci člani vlade nato predstavljali ukrepe s svojih področij.
Med najbolj nestrpnimi so ravnatelji in starši šolarjev, ki jih zanima, kako se bo šolsko leto odvijalo v prihodnjih tednih. Tudi za njih bo odgovore prinesel šele jutrišnji večer.
Kacin je ob tem delodajalce pozval, naj bodo tenkočutni in razumevajoči do zaposlenih z majhnimi otroki. Vrtci so namreč večinoma zaprti, nekateri starši pa tudi ne želijo, da gre otrok v vrtec zaradi nevarnosti okužbe.
Ukrepov, h katerim se še lahko zatečemo, ni več prav veliko
Na vprašanje, ali vlada razmišlja o razširitvi omejitve gibanja, kot že velja med 21. in 6. uro, na 24 ur, je Kacin danes zatrdil, da ta možnost ni obravnavana.
Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović pa pravi, da pravzaprav ni več veliko ukrepov, h katerim bi se še lahko zatekli, težava pa je, ker se ne držimo obstoječih. Ob tem je s prstom pokazala tudi na skupine ljudi, ki se – brez maske seveda – zbirajo ob pijači.
Kot pravi strokovnjakinja, bi še lahko omejili javni promet, a ta trenutno niti ni zelo obremenjen.
Slovenija bo sicer spremenila sistem testiranj, saj je dosedanji postal nevzdržen. Velik del PCR-testov bodo nadomestili antigenski testi. Ukrepi so pri nas vezani tudi na pojavnost novega koronavirusa v populaciji. Za prihodnje tedne pa Beovićeva pravi, da se bodo odločali predvsem na podlagi dogajanja v bolnišnici – torej na osnovi podatka, ki neizpodbitno priča o tem, v kako velikih težavah smo.
Kaj bo s prazniki?
Da bodo letos božično-novoletni prazniki precej drugačni, kot smo jih vajeni, je že na evropski ravni opozorila von der Leynova. Tudi Beovićeva pravi, da se ukrepi ne morejo prilagajati različnim obdobjem, torej tudi praznikom ne. Virus praznikov ne pozna – podobno kot vikendov in praznikov že nekaj časa ne pozna zdravstveno osebje, kar naj bo še dodaten razlog za uvidevnost in spoštovanje ukrepov.
Prav tako pa ni cilj "reševati" praznovanja, ampak ukrepe sproščati glede na "lestvico vrednot", kjer je na vrhu nedvomno zdravje, z njim povezan zdravstveni sistem, potem pa Beovićeva izpostavlja že gospodarstvo.
Zato računa, da bomo do bolj konkretnih rešitev v boju proti covidu-19 priča omejitvam in sproščanju ukrepov – odvisno od oblike krivulje okužb in posledičnega pritiska na zdravstvo.
Ukrepi učinkov ne pokažejo takoj
Kako uspešni so zadnji ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, sicer ni znano. Prvi učinki se pokažejo po približno dveh tednih, pravi Beovićeva. Smiselno pa je, da mine vsaj 28 dni ali torej dve inkubacijski dobi, da se pokažejo dejanski učinki omejitev.
Glede aktualnih ukrepov ostaja optimistična, meni, da bomo delovali kot ob prvem valu in bolezen premagali.
Pri tem pa je opozorila tudi, da podrobnejša analiza številk pokaže, da smrtnost tokrat ni nič manjša kot ob prvem valu. In dodala, da v Sloveniji povprečno na dan umre 60 ljudi. Ni si torej težko predstavljati, kaj pomeni, če jih na dan 19 umre samo zaradi covida-19.
Kljub vsem ukrepov pa glavno težišče odgovornosti ostaja na vsakem posamezniku. "Novih ukrepov za zdaj ne bomo predlagali. Treba je počakati, da ti ukrepi pokažejo svoj učinek," je jasna strokovnjakinja, ki tudi meni, da zapore države, kot smo jo imeli meseca marca, ni mogoče vzdrževati.
KOMENTARJI (322)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.