Ministrstvo za obrambo je še pred tem pozivom Zagovorniku sindikata odgovorilo, "da je covid-19 nepredvidljiva nalezljiva bolezen, ki se lahko pri nekomu izkaže kot blag prehlad, pri drugemu pa se lahko zdravstveno stanje drastično poslabša v nekaj urah. Evakuacijske zmogljivosti, s katerimi razpolagamo, pa nam ne omogočajo, da bi lahko medicinska evakuacijska ekipa do obolelega zaposlenega v tujini prišla pravočasno ter ga varno in pravočasno transportirala v ustrezno zdravstveno ustanovo v Republiki Sloveniji." Ravno zato je, po njihovo, cepljenje še toliko bolj pomembno kot testiranje.
Zagovornik je danes sindikatu odgovoril, a je hkrati že v uvodu opozoril, da je že bila opravljena ocena diskriminatornosti glede pogoja PCT, v kateri je dejal, da pogoj PCT ni diskriminatoren do necepljenih. Kot je takrat pojasnil Lobnik, diskriminacija pomeni nekoga obravnavati slabše zaradi njegovih osebnih okoliščin, ki si jih ni izbral sam. Take osebne okoliščine so spol, barva kože, narodnost, starost, invalidnost in podobno. Zagovornik načela enakosti, ki je državni organ za varstvo pred diskriminacijo, pa je presodil, da cepljenje niso omenjena okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam, ampak je stvar osebne izbire posameznika.
"To je bistveno zato, ker je po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo diskriminacija opredeljena kot neenaka obravnava osebe izključno zaradi njenih osebnih značilnosti, kot so spol, barva kože, narodnost, jezik, vera, invalidnost, starost, spolna usmerjenost in podobno. Če razlog za neenako obravnavo posameznika ni v eni izmed njegovih prej naštetih osebnih značilnosti, taka neenaka obravnava ni diskriminacija po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo," je sporočil zagovornik.
Zagovornik je ocenil, da v tem primeru ni mogoče govoriti o posredni diskriminaciji zaposlenih v Slovenski vojski, saj (ne)cepljenosti ni mogoče opredeliti kot osebno okoliščino. Ob tem je opozoril, da bi bili lahko diskriminirani le tisti pripadniki Slovenske vojske, ki se ne smejo cepiti iz zdravstvenih razlogov ali cepljenje zavračajo zaradi vere ali prepričanja, so sporočili iz instituta zagovornika. Pri razlagi pojma prepričanje pa zagovornik izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
V tem so pred časom dejali, da "je materialnopravno zmotno stališče, da lahko prav vsaka razlika v mnenjih zadošča za utemeljitev očitka diskriminacije na podlagi prepričanja". V praksi to pomeni, da ni videti razloga, da bi zakonodajalec moral pod zakonom varovati vsak osebni pogled na katero koli okoliščino.
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, namreč ni videti razloga, da bi zakonodajalec v okviru prepovedi diskriminacije varoval prav vsak osebni pogled na katero koli okoliščino. "Osebnega pogleda na določeno okoliščino (nezaupanje farmaciji, nasprotovanje cepljenju ali testiranju, zavračanje uradne medicine) tako ni mogoče razumeti kot prepričanje, ki v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pomeni varovano osebno okoliščino v smislu "vere ali prepričanja", še zaključi zagovornik.
KOMENTARJI (337)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.