Od 20.000 posegov za krajšanje čakalnih vrst doslej opravili le dobrih 600

Nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst je bil objavljen 23. julija. Na ta način bi bilo več kot 20.000 bolnikov, ki so na storitev čakali nedopustno dolgo, deležnih hitrejše obravnave. Izbranih je bilo 62 izvajalcev, tako javnih kot tudi koncesionarjev in "čistih" zasebnikov, ministrstvo je podpisalo pogodbo s 57 izvajalci.

Klicni centri so začeli čakajoče bolnike klicati 27. septembra in jim ponujati nove termine za storitve. A nastali sta dve težavi – sprva se je izkazalo, da so čakalnih seznami čakajočih bolnikov neprečiščeni. Skoraj polovica čakajočih na seznamih je namreč v resnici že opravila storitev, na katero so glede na seznam čakali.

Poleg tega nekateri bolniki niso želeli hitrejšega termina izvedbe pri drugem izvajalcu, saj čakajo na točno določenega operaterja.

Tako so hitrejši termin izvedbe zdravstvene storitve zagotovili okoli 2100 ljudem. Nekaj več kot 600 oseb je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Roberta Cuglja storitev opravilo, okoli 1500 jih še čaka.

Zaradi zaostrene epidemiološke situacije se je namreč ministrstvo odločilo začasno zaustaviti izvajanje razpisa. Cugelj pričakuje, da bodo glede na umirjanje epidemioloških razmer program znova začeli izvajati v januarju.

V pričakovanju novega razpisa

Na ministrstvu za zdravje so še konec oktobra napovedovali, da bodo do konca novembra objavili nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki bi temeljil na realnih in prečiščenih čakalnih seznamih.

To se doslej ni zgodilo. Cugelj sicer ostaja pri napovedi, da bodo objavili nov razpis, a njegova časovnica zaradi nepredvidljivih epidemioloških razmer ostaja neznanka. Prav tako ni jasno, za koliko bolnikov bodo razpisali storitve.

"Ministrstvo za zdravje je že zbralo in pridobilo nov seznam storitev od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Trenutno preverjamo, kje so najdaljše čakalne dobe. Upam, da se bo ta situacija s covidom-19 čim prej končala oz. se bo izboljševala, da bomo lahko izvedli nov razpis," je dejal.

V PKP 10 spremembe pogojev razpisa

Pogoji v novem razpisu bodo sicer nekoliko drugačni. Vlada v predlogu interventnega ukrepa za zajezitev epidemije med drugim predlaga, da se v izvedbo razpisa za skrajševanje čakalnih vrst uvrstijo bolniki, ki čakajo najdlje.

Če se bo ugotovilo, da je število opravljenih manjše od števila razpisanih storitev, pa lahko ministrstvo odloči, da te storitve opravijo tudi bolniki, ki so uvrščeni na čakalni seznam šestih oz. devet mesecev po izdaji sklepa o izbiri izvajalcev na podlagi razpisa. 

Za razpis, ki je bil objavljen julija, pa je veljalo, da lahko storitve izvedejo samo pri bolnikih, ki so na dan razpisa čakali nedopustno dolgo. Pri tem očitno niso računali na to, da je polovica na seznamih že opravila storitev, nekateri pa je niso želeli opraviti pri drugem izvajalcu. S spremembami v novem razpisu želijo po Cugljevih besedah doseči predvsem večjo fleksibilnost pri izvedbi, ki bo omogočila lažje pridobivanje bolnikov za izvedbo storitev. 

Od razpisanih 18,5 milijona evrov bodo porabili med šest in osem milijonov

Vrednost zdravstvenih storitev, ki so bile objavljene v julijskem razpisu, je znašala skoraj 18,5 milijona evrov. Po Cugljevih napovedih jim bo tokrat uspelo opraviti storitve v vrednosti med šest in osem milijonov evrov.

Zdravstvenim ustanovam smo zastavili vprašanje, koliko programa jim je uspelo opraviti.

V UKC Maribor so za 24ur.com pojasnili, da so od 237 posegov, ki so jim jih odobrili na razpisu za letošnje leto, opravili tri. K njim so namreč v okviru programa za skrajševanje čakalnih vrst napotili le štiri bolnike za operacijo sive mrene, en bolnik se na koncu za poseg ni odločil. V Ortopedski bolnišnici Valdoltra so od 188 posegov, kolikor jih je bilo odobrenih v okviru razpisa za letos, opravili 21 posegov. K njim je bilo napotenih 30 bolnikov, a nekateri niso sposobni za poseg ali pa potrebujejo dodatne preglede. 

V MD Medicina so od odobrenih 182 posegov za letos opravili deset posegov, toliko bolnikov so tudi napotili k njim. Ustanovitelj MD Medicine, Miro Gorenšek, ob tem opozarja, da bi lahko, če bi dobili bolnike že oktobra, ko epidemiološke razmere še niso bile tako zaostrene, opravili 60 posegov.

V Splošni bolnišici Brežice so nam pojasnili, da so od 126 posegov, kolikor bi jih lahko izvedli od oktobra do decembra, prejeli napotitve le 50 bolnikov, 28 od njih pa jih je poseg odpovedalo. Direktorica bolnišnice, Anica Hribar, ob tem priznava, da trenutno 40 odstotkov vseh posteljnih zmogljivosti v bolnišnici namenjajo zdravljenju covidnih bolnikov, a bi bila realizacija programa tudi ob ugodnejšem epidemiološkem stanju slaba, ker razpisani prosti termini niso bili zasedeni, naročeni bolniki pa so si naknadno premislili ali pa niso bili sposobni za izvedbo posega. 

Ustanovitelj Kirurgije Bitenc, Marko Bitenc, je sicer pojasnil, da so opravili kvečjemu 10 odstotkov odobrenega programa. Razlog za to ni zaostrovanje epidemioloških razmer, ampak to, da jim niso poslali bolnikov. "Lahko bi realizirali ves program, če bi dobili bolnike. Lahko bi realizirali tudi 70 odstotkov programa, če bi na ministrstvu pustili, da bi operirali vse svoje bolnike, ki prav tako čakajo na poseg," je opozoril.

Tudi Metka Zorc iz Medicinskega centra Medicor opozarja, da so prejeli program denimo za operacije krčnih žil – čakalna vrsta za ta poseg je med najdaljšimi – pa na koncu niso dobili nobenega bolnika, ki bi ga lahko operirali. Za pregled koronarnih žil pa so k njim napotili šest bolnikov, od tega so trije pregled tudi opravili.

Izvajalce znova pozvali k prečiščevanju seznamov, preverjajo celoten proces naročanja

Ministrstvo za zdravje je ob tem znova pozvalo izvajalce, naj prečistijo čakalne sezname. Enako so sicer storili že maja, pred objavo razpisa, a so se takrat izvajalci, kot je priznal Cugelj, tega problema lotili zelo različno – nekateri popolnoma neresno.

Tokrat so se izvajalci po Cugljevih besedah resno lotili preverjanja čakalnih seznamov. Ker so vzroki, zakaj so čakalni seznami bolnikov neustrezni oz. neprečiščeni, po Cugljevih besedah večplastni, so na ministrstvu ustanovili skupino, ki se intenzivno ukvarja s čakalnimi seznami in preverja celoten proces – od pisanja napotnice do končne izvedbe zdravstvene storitve.

"Najprej je treba pravilno izpolniti napotnico, da so vneseni vsi podatki, ki so potrebni za uvrščanje na čakalni seznam. Druga stvar pa je, da bodo izvajalci pravilno uvrščali v čakalne sezname. Veliko debatiramo tudi o okvirnih datumih, ki so zelo pereča tema. Gre tudi za vprašanje ustreznega prenosa podatkov iz bolnišnic na NIJZ. Gre torej za celoten proces, ki ga je treba pregledati," je pojasnil Cugelj, a dodal, da so prepričani, da jim bo uspelo prečistiti čakalne sezname v zdravstvu nasploh, ne le za potrebe nacionalnega razpisa.

Opravljenih skoraj 23.000 manj posegov kot v enakem obdobju leta 2019

Glede na to, da je zaradi epidemije okrnjeno tudi izvajanje rednega programa, ustavitev programa za skrajševanje čakalnih vrst sicer ni popolno presenečenje. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je plačnik storitev, je bilo letos do vključno oktobra opravljenih 22.757 manj posegov in operacij kot v enakem obdobju leta 2019, ki je zadnje leto pred začetkom pandemije. To pomeni, da je bilo do vključno oktobra opravljenih 8 odstotkov manj posegov in operacij kot v enakem obdobju leta 2019.

Po drugi strani pa je bilo v specialističnoambulantni dejavnosti izvedenih 109.538 oz. dva odstotka več obravnav kot v enakem obdobju leta 2019.

In zakaj se ministrstvo ob dejstvu, da je bil jesenski epidemični val, ki krni programe v zdravstvu, pričakovan, ni prej lotilo objave razpisa za skrajševanje čakalnih vrst? Cugelj opozarja, da je bil razpis objavljen že 23. julija, pri vsakem razpisu pa traja nekaj mesecev, da lahko steče v praksi.