Zavod za blagovne rezerve razkril vse posle za dobavo zaščitne opreme

Zavod RS za blagovne rezerve je od 16. marca do 8. aprila skupaj oddal 55 naročil za dobavo zaščitne opreme v vrednosti 181 milijonov evrov brez DDV. Dobavitelji so doslej izpolnili 15 pogodb v vrednosti 3,17 milijona evrov brez DDV. Nekaj je razveljavljenih, vse pa ne bodo mogle biti izpolnjene tudi zaradi motenih transportnih poti.

Največji izpolnjen posel predstavlja nakup respiratorjev od podjetja Gorenje v vrednosti 1,66 milijona evrov. Med izvedenimi so posli s Tosamo za kirurške maske, zaščitne kape in prevleke za obuvala, z družbama Kimi in Krka za dezinfekcijska sredstva, z družbo Art-PE za kirurške maske in različne zaščitne rokavice, z družbami Sanolabor, Freja, Inovatio, BO2-Mega in Webo za maske oz. rokavice, z Medicopom za kisik in z družbo Total za zaščitne kombinezone.

V teku je 34 naročil, od tega sta dve delno izpeljani. Največji posel med njimi predstavlja pogodba s podjetjem Public Digital Infrastructure v višini 30,99 milijona evrov. Pogodbo v malenkost nižjem znesku je zavod razdrl in v sredo sklenil novo z dobavnim rokom 23. aprila. To podjetje se je zavezalo k dobavi različnih mask, zaščitnih oblek, zaščitnih očal in zaščitnih rokavic, je razvidno iz dokumenta status naročil zaščitnih sredstev, objavljenega na spletni strani zavoda za blagovne rezerve.

Med pričakovanimi pošiljkami zaščitne opreme je več poslov sklenjenih z družbo Acron, in sicer v skupni vrednosti 29,74 milijona evrov. Podjetje naj bi dobavilo zaščitne maske, posel pa se je znašel pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije z namenom ugotovitve morebitnih sumov kršitve zakona o integriteti, kjer je v podjetju zaposlena mati obrambnega ministra Mateja Tonina.

Med večjimi posli v teku so še posli za različno zaščitno opremo z družbo Hmezad TMT v višini nekaj nad 12 milijonov evrov, z družbo Xan-max v višini 9,8 milijona evrov ter z družbo Geneplanet diagnostika. Z njo je država sklenila za 10,5 milijona evrov dobav mask z rokom dobave konec aprila ter za osem milijonov evrov oz. 220 ventilatorjev z dobavo sredi aprila.

Od 55 načrtovanih poslov so jih šest v višini 45 milijonov evrov razdrli. Med njimi je omenjeni in ponovno sklenjeni posel z družbo Public Digital Infrastructure ter posel z družbo Labena za dobavo zaščitnih mask v vrednosti 6,37 milijona evrov. To podjetje se je znašlo v središču zgodbe o izginulih zaščitnih maskah in bilo oškodovano. Tudi ta posel preiskuje protikorupcijska komisija, kriminalistična preiskava domnevne prevare je v predkazenskem postopku.

Posel za dobavo različnih mask je država prekinila tudi z družbama Oeco, predviden v višini tri milijone evrov, in MD Global, predviden v višini 9,97 milijona evrov. Posla za dobavo ventilatorjev v vrednosti 4,15 milijona evrov ne bo izpeljala tudi družba Mesi.

Zavod je podatke objavil zato, ker država po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška želi zagotoviti čimvečjo transparentnost. Kot je dejal v sredo zvečer, je zaščitna oprema zaradi velikega povpraševanja zelo težko dobavljiva, a je zatrdil, da ne bo dovolil, da "bi se na škodo slovenskih davkoplačevalcev zlorabljala javna sredstva in okoristili vojni dobičkarji".

Kot je pojasnil, zavod zaščitno opremo plača po prevzemu in jo lahko zavrne brez finančnih posledic, če ob prevzemu ugotovi, da ni ustrezna. Izjema so le ventilatorji, za katere je zavod za blagovne rezerve izvedel predplačilo, saj gre za naročila kompleksnejše narave. Ministrstvo je tudi zato intenzivno podprlo domačo proizvodnjo.

Po njegovih besedah je država prek zavoda naročila 323 ventilatorjev, od tega jih je v Slovenijo prispelo 108, 22 jih je v skladišču, 86 pa v bolnišnicah. Naročila je 53 milijonov mask, doslej jih je prispelo 2,8 milijona. Ta teden naj bi se njihovo število v skladišču povečalo za več kot pol milijona doma proizvedenih mask.

Slovenija je naročilo oddala tudi v okviru skupnega javnega naročila EU. V njem je po Počivalškovih navedbah naročila 300 ventilatorjev in nekaj milijonov mask.