Zdravniki si želijo začasne imunitete za kazenske in civilne tožbe ob epidemiji covida-19

Na petkovi letni skupščini in kongresu Slovenskega zdravniškega društva so med drugim obravnavali tudi vpliv covida-19 na organizacijo zdravnikovega dela. Na njej so zdravniki s primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja z raznih zornih kotov predstavili spremembe, ki jih je povzročilo obravnavanje vse večjega števila bolnikov s covidom-19. Opozorili so na to, da primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester, ter izrazili skrb, da bo ob trenutni dinamiki rasti števila obolelih kmalu premalo intenzivnih postelj z ustrezno izobraženimi timi. 

"Izkušnje iz sveta kažejo, da pride do večjih varnostnih tveganj, ko so kapacitete zdravstvenih sistemov presežene, kar se nam trenutno dogaja v Sloveniji. Zdravniki in naši sodelavci so preobremenjeni, pojavlja se izgorelost, motiviranost upada in kljub delovanju v dobri veri narašča verjetnost, da vseh bolnikov ne bo možno niti optimalno niti pravočasno oskrbeti. Opravljanje zdravniškega poklica je poslanstvo in zdravniki se zavedamo svoje odgovornosti," so opozorili zdravniki. Ob tem so dodali, da bolezni še vedno ne poznamo dovolj in da učinkovitih zdravil in cepiv še ni na razpolago. 

Bojijo se, da bi jih lahko bolniki zaradi morebitnih napak ali zamud pri zdravljenju covida-19 tožili. "Zdravstveni sistem je bil podhranjen že pred epidemijo, zato lahko v stiski ob omejenih resursih reagiramo zmotno," pravijo. 

Vlado zato pozivajo, naj po zgledih iz tujine izvajalcem zdravstvenih storitev podeli začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer. 

Zdravniki: Premagali bomo cunami, ki prihaja, saj druge možnosti ni

Kongresa se je udeležila tudi Bojana Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je tudi vodja strokovne skupine za covid-19 na ministrstvu za zdravstvo. Opozorila je, da je obravnava bolnikov v situaciji, ko gre za novo bolezen in še ni trdnih smernic zdravljenja, za zdravnike posebno breme. Posledice covida-19 pa pa so tudi širše. Med njimi je omenila zapoznelo obravnavo drugih bolnikov, kar ima lahko dolgoročne posledice. Ker je epidemija v razmahu, stanje pa se bo še poslabševalo, je pozvala k solidarnosti in sodelovanju med zdravniki. Le na ta način bodo po njenih besedah lahko ustrezno obravnavali bolnike s covidom-19, pa tudi tiste z drugimi boleznimi, ki ravno tako potrebujejo takojšnje zdravljenje.

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Tatjana Lejko Zupanc, je predstavila razmere na infekcijski kliniki. Opozorila je, da postelje, namenjene intenzivni negi, že v normalnih razmerah niso ustrezno kadrovsko pokrite. Klinika za infekcijske bolezni, denimo, je že ob vstopu v epidemijo trpela približno 30-odstotno pomanjkanje negovalnega kadra. Tako so na kliniki in v celotnem UKC uvedli številne prilagoditve dela.

Kako so se z epidemijo spopadli in se še spopadajo v UKC Ljubljana in UKC Maribor ter celjski bolnišnici, so predstavili strokovni direktorji Jadranka Buturović Ponikvar, Matjaž Vogrin in Franci Vindišar. Med drugim so izpostavili krizno vodenje in poudarili pomen sodelovanja. Buturović Ponikvarjeva je prepričana, da bodo v UKC Ljubljana, pa tudi drugod po Sloveniji, ta "cunami, ki prihaja", premagali, saj druge možnosti tudi ni. Želi pa si več sodelovanja in manj obtoževanja. Kot je dejala, so bili namreč, ko smo uspešno prišli iz prvega vala epidemije, deležni tudi obtožb in kritik, da niso poskrbeli za vse bolnike enako.

Težave so tudi na primarni ravni. Po besedah predsednice Združenja zdravnikov družinske medicine Danice Rotar Pavlič je že pred epidemijo primanjkovalo 350 specialistov družinske medicine, zdaj pa v primarnem zdravstvu delajo še precej več. Uvedene so bile številne spremembe. Kot je med drugim omenila, več ur dnevno jemljejo brise, kader je velikokrat razporejen v domove starejših, bistveno več pacientov pa se obrača na zdravnika prek telefona in e-pošte.

Poudarila je, da take obravnave, kot je bila nekoč, ne morejo več zagotoviti. Vsega enostavno ne zmorejo, rezerv namreč ni več, boli pa jih, če kdo to prikazuje kot lenobo in nesposobnost. Ob kontrolnih klicih zavoda za zdravstveno zavarovanje, s katerimi so preverjali, ali so ambulante odprte oziroma ali dvigujejo telefone, pa je dejala, da jih je takšen slabšalni odnos do njihove stroke prizadel.