Nedopustna napaka inšpektorata: javno objavil osebne podatke kršiteljev

Zdravstveni inšpektorat je prejšnji teden na oglasni deski eUprave objavil odločbe več deset posameznikov, ki jih ni mogel izročiti kršiteljem. A namesto zgolj imena in priimka kršiteljev in le dela odločb so se na oglasni deski znašle kar celotne odločbe, s tem pa so neupravičeno izpostavili tudi osebne podatke kršiteljev, vključno z imenom, priimkom, rojstnim datumom, naslovom prebivanja in številko EMŠO.  V našem uredništvu smo, še preden so z eUprave izginile omenjene odločbe, nekaj dokumentov shranili. 

Iz ene od odločb je tako razvidno, da so inšpektorji Mariborčanu izrekli globo v višini 40 evrov, ker je konec aprila "sedel na klopi ob bazenu na kopališču" in s tem kršil odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah, ker se je "brez upravičenega razloga zadrževal na javnem mestu /.../ v skupini oseb".  Poleg omenjene kazni mora kršitelj poravnati še 40 evrov stroškov postopka. 

Iz druge odločbe je bilo razvidno, da so isto kazen izrekli tudi Mariborčanu, ki se je spomladi sredi dneva zadrževal pred trgovino z oblačili.  Še enega Mariborčana pa so aprila v obdobju dveh tednov ujeli pri petih različnih prekrških (pitje kave in kajenje na javnem mestu, pitje alkohola s prijatelji in podobno), s čimer si je skupaj "pridelal" za 400 evrov glob. 

V Hrastniku pa so prav tako aprila oglobili moškega zaradi zbiranja na javnem mestu, za kar je bil kaznovan s 400 evri kazni.

Z nedopustno objavo osebnih podatkov so bili seznanjeni tudi v Informacijskem pooblaščencu. "Z zadevo se že ukvarja državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov, takoj je seveda ukrepala," je za 24UR dejala Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka. Tako danes omenjene prekrškovne odločbe niso več prosto dostopne javnosti. "Absolutno nimajo tam, kjer so se nahajale, kaj početi, ker gre za obdelavo osebnih podatkov, ki nima podlage v zakonu," je poudarila. 

Na Zdravstvenem inšpektoratu priznavajo svojo napako. "To se ne bi smelo zgoditi. To napako res obžalujemo in bomo naredili vse, da se ne bo ponovila," je danes poudarila Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata. 

Kot je pojasnila, so nedopustne objave umaknili, ko jih je danes o njih obvestila informacijska pooblaščenka. "Takoj po prejemu te informacije smo pristopili k odpravi napake. Te dokumente smo umaknili. Trenutno preiskujemo, kako je do te napake pri objavi prišlo, in ko bodo te ugotovitve zbrane, bomo uvedli ukrepe z namenom, da se to v prihodnosti ne bi ponovilo," je pojasnila. 

Prelesnikova pa je poudarila, da je šlo v tem primeru nesporno za kršenje zakona o varstvu osebnih podatkov in za neustrezno zavarovanje osebnih podatkov. Kakšna globa čaka odgovorne, pa je stvar odločitve državne nadzornice, je še dodala. 

Pirc Musar: To je hud varnostni incident 

Gre za hud varnostni incident, za katerega je odgovoren nek javni organ, pa poudarja Nataša Pirc Musar, strokovnjakinja za varstvo osebnih podatkov. "To je katastrofa, te odločbe po nobenem zakonu, pa verjemite, da jih poznam, ne morejo biti objavljene," je dejala.

Najbolj sporno je predvsem to, da je inšpektorat odločbe objavil vključno z vsemi osebnimi podatki kršiteljev, tudi EMŠO. "Enotna matična številka občana je enoznačni identifikator, ki omogoča krajo identitete, ampak škodo bo posameznik začutil šele, ko se bo to zgodilo. Zato je treba toliko bolj paziti na take dokumente, ki to številko vsebujejo," je opozorila. 

Pirc Musarjeva upa, da bo za takšen varnostni incident informacijska pooblaščenka odgovorne strogo kaznovala. "Nisem pristaš visokih kazni, ampak pri velikih upravljavcih, pri državnih organih, pa vendarle sistem korenčka in palice na koncu mora biti, ker le to lahko doseže nek efekt," je poudarila in dodala, da so sicer pri nas kazni za tovrstne kršitve prenizke. "Če bo pooblaščenka ugotovila, kdo je ta varnostni incident v Sloveniji zagrešil, bo lahko odgovorno osebo kaznovala z 830 evri. Toliko o tem," še pravi Pirc Musarjeva. Za primerjavo: takšna malomarnost v drugih članicah Evropske unije organe in podjetja stane tudi do 20 milijonov evrov. A Slovenija kot ena izmed zadnjih v Uniji na tem področju še nima urejene zakonodaje.