Strokovnjakinja za lokalno samoupravo Simona Kukovič ocenjuje, da na letošnjih lokalnih volitvah etablirane politične stranke niso opravile svojega dela in niso ponudile dovolj močnih, prepoznavnih in prepričljivih kandidatov, zato rezultati niso presenetljivi. Pravi tekmeci (in tudi zmagovalci) lokalnih volitev so nestrankarski kandidati, dodaja.

Kot navaja asistentka na katedri za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede, lokalnih volitev sicer ne smemo dojemati kot enih volitev. Bolje bi bilo reči, da gre za 212 posameznih unikatnih volitev. "Namreč, v vsaki občini kandidirajo specifični kandidati, vsaka občina ima svoje lokalne probleme in potrebe, v vsaki občini se oblikujejo specifične politike ... in zato je težko posploševati tudi volilne rezultate," pojasnjuje.
Ob tem pa izpostavlja, da so v štirih od enajstih mestnih občin volivci izvolili nove župane. "Res je, da v eni mestni občini prejšnji župan ni ponovno kandidiral, vendar imamo tudi tri občine, kjer so bili prejšnji dolgoletni župani premagani," je spomnila.
A Kukovičeva meni, da sistem dvoživk ni optimalna rešitev. "Pri upravnih enotah gre za upravno dekoncentracijo, medtem ko gre pri lokalni upravi za politično decentralizacijo, s tem povezano avtonomijo ter uresničevanje načela subsidiarnosti. Gre za povsem različni zadevi in menim, da bi tudi v prihodnje, v kolikor ne pride do radikalnejših sprememb in/ali uvedbe druge ravni lokalne samouprave, bilo smiselno nadaljevati dvotirni, torej ločen, sistem zagotavljanja javnih storitev," je dodala.
Imamo 212 občin, a le 16 županj
Čeprav lokalna raven velja za najlažjo vstopno točko žensk v politiko, pa še vedno ostaja to igra moških, poudarja strokovnjakinja. "Pri volitvah za funkcijo župana nimamo spolnih (v našem primeru ženskih) kvot, kot je to na primer pri volitvah v državni zbor, in posledično se kaže realno stanje zanimanja žensk za (lokalno) politiko, kar pa se mi ne zdi nič drastičnega. Kljub temu moramo poudariti, da se je število županj v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2010 vendarle povečalo," je še izpostavila.
Volilna udeležba presenetljivo dobra
Glede volilne udeležbe pa je ocenila, da je nedeljska - če primerjamo volilno udeležbo prvega in drugega kroga - presenetljivo dobra. "Menim, da je temu botrovala precej zaostrena predvolilna kampanja pred drugim krogom volitev v nekaterih občinah. Glede na to, da sta se v občinah potegovala za mesto župana le dva protikandidata (ki sta vsak po svoje nagovarjala in mobilizirala svoje podpornike), pa predvidevam, da je k takšni volilni udeležbi pripomogel tudi občutek občanov o večji teži njihovega glasu," je še ocenila Kukovičeva.
Drugi krog volitev je poskrbel za kup presenečenj. Preverite, kdo vse se poslavlja in kdo prihaja?
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.