Že v ponedeljek smo kandidata za župana Maribora Antona Kranjca soočili s preteklostjo. Na vprašanje, ali je bil kadarkoli od leta 1991 obsojen ali v kazenskem postopku, je odgovoril: "Jaz sem po moje edini med 17 županskimi kandidati, ki sem predložil potrdilo o nekaznovanosti, mislim, da sem celo dve potrdili za prejšnja leta poslal. Od leta 1992 do 1998 sem bil zaposlen na banki, kjer z nekimi takimi negativnostmi ne bi mogel biti direktor. Tako da v življenju nisem imel opravka z ničemer o tem." Tudi na konkretno vprašanje, ali ni bil nikoli pogojno obsojen zaradi jemanja provizij ali kakorkoli drugače, je odgovoril z odločnim ne.
A podatki, ki jih je z mariborskega okrožnega sodišča danes pridobila ekipa Epiloga, Kranjca postavljajo na laž. Potem ko so že včeraj potrdili, da so na okrožnem sodišču v Mariboru izdali sodbo proti Antonu Kranjcu in ga je ekipa oddaje Epilog pred sinočnjim soočenjem o tem spraševala, se kandidat za župana Maribora, sojenja ni spomnil. In njegovo sprenevedanje se tudi danes, kljub soočenju z novimi podatki s sodišča, ki dokazujejo, da gre prav za njega in ne kakega drugega Antona Kranjca, nadaljuje: "Prinašam že vsa zadnja leta, ne vem, 20 let, ta potrdila o nekaznovanosti. In tu bi se morala zgodba zaključiti. Tudi zdaj sem v stranko moral prinesti potrdilo, ki dokazuje, da v moji kazenski evidenci ni nič takega."
Na vprašanje, ali je bil kadar koli obsojen in je bilo to že brisano iz kazenske evidence, pa odgovor: "Ne, ne da bi vedel. Ne da bi se spomnil. Delal sem v banki, kjer se nekaj takega ne bi moglo zgoditi." In zgodilo se je prav v času, ko je vodil mariborsko poslovalnico SKB banke leta 1997.
Kot je zapisano v uradni evidenci, je "obtoženec Anton Krajnc bil v predmetnem postopku spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic". A Kranjc vztraja: "Tudi nisem na sodišču sodeloval nikoli v takih postopkih, tako da res ne vem." Zanika tudi, da bi kdaj sedel na zatožni klopi. A podatki sodišča govorijo svojo zgodbo. Kranjc je stranki odobril izredni limit v višini milijona in pol tolarjev, kar preračunano znese približno 12.500 evrov, od tega je ta oseba morala v njegovi pisarni pustiti milijon tolarjev oziroma današnjih osem tisoč evrov. Prvostopenjska sodba je bila štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, sodba pa je je postala pravnomočna z dnem izdaje sodbe Višjega sodišča v Mariboru 15. septembra 2006.
Ker je bil obsojen na pogojno kazen, je sodišče njegovo sodbo decembra 2008 izbrisalo, zato velja za nekaznovanega, kar pa njegovega sprenevedanja in večkratnega laganja v kamero ne opravičuje.
Pozneje se je spomnil
Kranjc je pozno zvečer le priznal, da je bil pravnomočno obsojen na pogojno kazen. Kot je pojasnil za oddajo 24UR ZVEČER, je mlademu brezposelnemu delavcu pomagal z odobritvijo limita na tekočem računu. "S tem sem, kljub temu, da sem kasneje pridobil soglasje uprave, prekoračil svoja pooblastila," je še pojasnil.
Na vprašanje, če se je le spomnil, da pravnomočna obsodba iz leta 2006 obstaja, je odgovoril, da se ne bi rabil spomniti. "Drugače sem pa po zakonu za ta primer rehabilitiran," je dejal in dodal, da se ni sprenevedal.
Na vprašanje, ali kljub razkritju laži ostaja kandidat za župana Maribora, pa odgovarja, da ja.
In kaj pravi Cerar?
V stranki SMC pravijo, da je Kranjc, kar se njih tiče, nekaznovan, kar naj bi dokazovalo njegovo potrdilo o nekaznovanosti. Glede nadaljnjih potez stranke v zvezi z Antonom Kranjcem pa molčijo. Danes ali najpozneje jutri bo Kranjc zadeve pojasnjeval vodstvu stranke in takrat bo verjetno znana odločitev kako in če sploh bodo ukrepali.
Na načelni ravni je sicer Miro Cerar še pred razkritjem Kranjčevih laži obljubljal sankcije za tiste člane, ki ne bodo spoštovali visokih etičnih in moralnih načel, ki jih zagovarja stranka. "Pri nadaljnjem delu se bo pač videlo, kdo je bil iskren - do konca iskren pri tem ko se je vključil v našo stranko - in kdo morda ne dovolj. Tisti drugi bo verjetno sam našel neko drugo pot, če ne, mu bomo pa pri tem pomagali," je še dejal Cerar.
KOMENTARJI (176)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.