Kline: 'Najbolj agresivno kampanjo vodi SDS'

Miro Kline je v vizualnem smislu predvolilne kampanje izpostavil Zares, ki je temu dala bistveno večji poudarek kot druge. Vse ostale kampanje so ostale na nivoju šablon z ljudmi ali celo s prevelikim številom ljudi. Zares se mu zdi daleč najbolj inovativna, ima pa nekaj napak, na primer to, da je preveč kompleksna.

Dve pomanjkljivosti letošnje volilne kampanje

Prva stvar, ki je Klineta zmotila, je, da so stranke uporabile slabe strategije pozicioniranja. To pomeni, da se tudi na plakatih in v vizualni podobi ne da razbrati, kam sodijo, ali so leve, desne, desnosredinske. V tem smislu so zelo majhne razlike med eno in drugo stranko. "Saj po plakatih niti ne veš, v čem je razlika v strankah,“ razlaga.

Druga pomanjkljivost kampanje pa je po njegovem mnenju zamegljevanje razlik. Tu gre predvsem za afere, ki so predvolilno sliko bolj poenotile kot razdelile. Strankam Kline pri tem zameri predvsem to, da niso znale poiskati svoje pozicije znotraj afer. Kdo je afere sprožil, se mu pri tem ne zdi tako pomembno. Stranke bi morale o aferah govoriti na svoj način, potem bi imelo vse skupaj smisel in bi volivci videli, kdo bi stvari primerno rešil.

Na soočenjih premalo poudarjali stranke

Govorci, ki so predstavljali stranke, so po mnenju Klineta premalokrat omenili v čigavem imenu govorijo. S tem bi lahko strankam naredili veliko oglaševanja, kajti na volitvah je zelo pomembno, da se bodo ljudje spomnili imena stranke in logotipa. Tako je tudi na plakatih, kjer so logotipi premajhni, je prepričan.

V predvolilnih nastopih sta bila predvsem v ospredju SD in SDS, ostali pa so bili tudi z vidika voditeljev pomaknjeni v ozadje, še meni Kline. Pri tem je izpostavil prvo soočenje, "kjer je bil predsednik SD Borut Pahor zelo dober, na drugem je bil nemogoč. Najprej pozitivno, potem pa popolnoma negativno.“ Na drugi strani pa je bil predsednik SDS Janez Janša dvakrat relativno slab, tako na prvem kot na drugem soočenju. Pozitivno pri njem se mu zdi, da je porabil malo časa in da je bil v tistih trenutkih "dovolj strupen, da je pridobil kakšne točke“. Drugi pa niso izstopali, morda le še predsednik Zares Gregor Golobič, zaključuje Kline.

Kislo jabolko in bala

V pogovoru je Kline tudi analiziral simbole, ki jih uporabljajo v reklamni kampanji SLS in NSi. Zeleno jabolko je zelo kislo, da mogoče malo odbija, kot jabolko pa vseeno deluje zapeljivo, pravi. Pri tem je špekuliral, da so s to kampanjo morda hoteli pokazati, kako je Eva zapeljala Adama, in da sedaj tudi oni nas malo zapeljujejo. Drugi element te kampanje pa je naravna neposrednost, narava, ruralno področje. Pri tem meni, da je simbolično dovolj blizu poziciji SLS.

Do izbora simbolov pri NSi pa je bil nekoliko bolj kritičen. Kot je dejal, mu bala sena na plakatu deluje, kot da so jo posneli v Iowi ali Michiganu. Tudi ne ve točno, kaj so želeli s to podobo sporočati. "Pričakoval bi da bodo kampanjo povezali z rodno grudo, ali pa vero,“ je zaključil.

Volilni rezultati lahko vplivajo na ljudi

Razlike v meritvah volilnih rezultatov se niso pojavile sedaj, ampak obstajajo že ves čas, meni Kline. Gre za to, da ljudje dobijo občutek, kdo je naročnik in potem se pristaši tiste stranke večkrat pojavljajo in analizirajo rezultate, zaradi česar pride do nekega pristranskega vzorca. Kline zato svetuje, da tisti, ki želi dobiti bolj pravilen rezultat, združi vse te različne vrednosti. Kot je dejal dela tako, naredi tudi sam.

SDS bo zmagala, levica bo imela skupno več odstotkov

Meni, da je za dobro napoved volilnega izida potrebno spremljati ankete dolgoročno. Na podlagi tega predvideva, da je še vedno orientacija ljudi usmerjena nekoliko bolj na levo kot na desno. To pa pomeni, da bi bil lahko rezultat od tri do pet odstotkov v dobro levice. Protitrend pa je na nivoju strankarskih preferenc, pri čemer meni, da bo zmagala SDS in da bo SD šele druga. Razlika bo, pravi, med enim in tremi odstotki. Možna pa so tudi presenečenja, predvsem zato, ker je tako veliko število neopredeljenih, ki jih nihče ne raziskuje, je prepričan.

Povolilno dogajanje bo zato, če bo rezultat takšen, zelo napeto. Vsekakor bo potrebnega veliko dogovarjanja, vse pa bo odvisno tudi od tega, komu bo podeljen mandat.

Miro Kline je sicer doktor psihologije, ki kot docent na Fakulteti za družbene vede predava predmete Psihologija potrošnika, Integrirano tržno komuniciranje ter Psihologija komuniciranja in trženja. Že štirinajsto leto je lastnik in direktor agencije, sedaj poznane kot Kline&Partner.