Moj dragi dnevnik!

Larin dnevnik je na voljo 24/7 vse dni v letu na www.superzalozba.si.

Mladi pogosto pišejo dnevnik, saj jim predstavlja osebno zatočišče, kamor se lahko zatečejo pred očmi in mnenji okolice. V njem lažje izpovedo vse, kar občutijo v tistem trenutku, pa naj bodo to strah, zmedenost, ranljivost, radovednost, jeza ali zaljubljenost. Pisanje jim omogoča umiritev in ureditev misli.

V najstniških letih se porajajo mnoga vprašanja o svetu, o bližnjih in o sebi, zato pisanje dnevnika pomaga mladim zgraditi občutek lastne identitete in nudi priložnost, da zaslišijo svoj notranji glas. Besede na papirju pogosto razkrijejo več, kot bi si drznili priznati bližnjim. V mladosti so občutki in čustva pogosto intenzivni, nepredvidljivi in siloviti. Zapisovanje pa jih pomaga razjasniti in umiriti.

S pisanjem krepimo pisno izražanje, bogatimo besedni zaklad in urimo sposobnost ubesedovanja  misli. V svetu, v katerem je izražanje mnenj pogosto podvrženo zbiranju všečkov, dnevnik ostaja intimen prostor, v katerem se oblikuje resnica posameznika. Zato ni presenetljiva dolga zgodovina pisanja osebnega dnevnika. Ljudje so od nekdaj radi zapisovali dogodke in premišljevanja, tudi zaradi želje, da bi njihova doživetja obstala v času.

Prve zametke dnevnikov najdemo v antičnih časih. Rimljani so poznali t.i. commentarii – zapiske o vsakodnevnih osebnih izkušnjah ali političnih dogodkih. Pravi razcvet je sledil v obdobju renesanse, ki je izpostavila idejo o osebni identiteti. Tudi med humanizmom se je pojavilo več piscev, ki so svoje življenje dojemali kot vredno opazovanja. Že v preteklosti je ženskam dnevnik ženskam omogočal več svobode in obliko upora. V obdobju razsvetljenstva in kasneje v 20. stoletju se je dnevnik pojavil kot čustvena izpoved in način samopomoči. Dandanes pa živi tudi v obliki blogov, mobilnih zapiskov in glasovnih dnevnikov.

Tudi v Sloveniji so številne znane osebnosti pisale dnevnike in tako prispevale k razumevanju tistega  časa in družbe. Zofka Kveder, pisateljica in borka za pravice žensk, je v osebnih zapiskih iskreno razkrivala notranji boj med materinstvom, ustvarjanjem in družbenim delovanjem. Ivan Cankar ni pisal klasičnega dnevnika, a njegovi avtobiografski zapisi in pisma vsebujejo mnoga moralna vprašanja in družbeno kritiko. Srečko Kosovel je s fragmenti in pesmimi izpovedoval notranje napetosti in eksistencialna vprašanja. Dušan Jovanović pa je razmišljal o umetnosti in svetu okoli sebe.

Če bi vedeli, da obstaja natisnjen dnevnik o mladem dekletu, ki je ravnokar zaključilo študij, ki se sooča s težko izgubo očeta in z neizmerno žalostjo matere, obenem pa se ne znajde v ljubezenskih zadevah in obenem želi narediti kaj dobrega za ta svet – ali bi ga želeli prebrati?

Tak dnevnik namreč zares obstaja in je eden od najpomembnejših naslovov v knjižni zbirki Skrito v raju. Larin dnevnik je intimen zapis odraščanja, bolečine, notranjih bojev, poguma in upanja. Lara v njem brez olepševanja zapiše, kako se sooča z izgubo očeta, mamino žalostjo, z izbiranjem lastne poti in sanjami – in ob tem počasi odkriva, kdo sploh je.

Zasnovana je po TV seriji – bereš, kar gledaš!
Ljubezen, zapleti, življenjski preobrati – brez filtra.
Pristne teme: odnosi, družina, izguba, sanje in samostojnost.
Prilagojeni formati: večje pisave, krajše ali daljše izdaje, dodatni naslovi za dober odklop (recepti, dnevnik, križanke)

Posebna ponudba za dijake in študente
Ob naročilu več knjig v znesku nad 30 EUR nudimo brezplačno dostavo!

Zbirka Skrito v raju je na voljo 24/7 vse dni v letu na www.superzalozba.si.

Naročnik oglasne vsebine je Superzaložba.