Na Brezjah pri spravni maši Cerar in Janša, Pahor in Kučan na slovesnosti na Poljani

Mir je tudi osebna in družbena odgovornost, najbolj pa bo ogrožen takrat, ko bodo ideologije dobile prednost pred človekom, je v pridigi na spravni slovesnosti na Brezjah poudaril ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po 70 letih od konca vojne je po njegovih besedah čas, da se ozremo okrog in se vprašamo, kje so naši bratje.

Pri baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je dopoldne potekala spravna maša, s katero so slovenski škofje zaznamovali 70. obletnico konca druge svetovne vojne in pozvali k narodni spravi. Udeležilo se je je tudi več predstavnikov diplomatskega zbora in politike, med njimi predsednik vlade Miro Cerar in predsednik DZ Milan Brglez, pa tudi vodja opozicijske SDS Janez Janša.

Zore je v pridigi spomnil na čas 2. svetovne vojne, na njene žrtve in na hrepenenje ljudi po dnevu, ko bi utihnilo orožje, ko bi se spet lahko posvetili svojemu delu in "bi bil sosed lahko sosedu spet samo sosed". Ta dan je prišel in zlo, ki je šest let pustošilo po Evropi in je v vojno norost potegnilo ves svet, je bilo premagano.

Zore vidi vzroke v lažeh

Vzroke za začetek vojne morije Zore vidi v lažeh. Voditelji so svojemu narodu obljubljali blaginjo, enotnost in bratstvo. "Vse te obljube so bile laž, navdihoval jih je hudič, ki je lažnivec in oče laži," je pojasnil.

Ker so mimo domov hodile različne vojske, po njegovih besedah največkrat ni bila odločitev posameznika, katera ga bo vzela s seboj. "Ko so zahtevali, je moral z njimi. V nasprotnem primeru bi trpeli domači. Zaradi tega so naši možje in fantje nosili uniforme vseh vojskujočih se strani," je dejal Zore.

Heroji in izdajalci

Zato nadškofa "strese mraz", ko ene prištevamo med med heroje, druge pa med izdajalce domovine. "Heroje režimi tega sveta potrebujejo. Bog pa, ki je edini gospodar in sodnik zgodovine, zmaguje z mučenci," je dejal.

Kot je poudaril, si ne moremo zatiskati oči pred vso resnico, saj nas bo le ta osvobodila. Ko je en del Evrope proslavljal svobodo, si je drugi del namreč nadel črne rute in na skrivaj ihtel za pomorjenimi. Eni so prirejali mitinge, drugi pa padali v brezna. "Čeprav se je vojna končala, je po sredi našega naroda zazijal prepad," je dejal.

Po 70 letih je po njegovih besedah morebiti končno napočil čas, da se ozremo naokrog in se vprašamo, kje so naši bratje - kot je v svetopisemski pripovedi Bog vprašal Kajna. V mistificiranju ideologij smo namreč spregledali človeka. Človeku lahko vzamemo življenje, ne moremo pa mu vzeti srca. Lahko se prilastimo oblast nad njegovim telesom, ne moremo pa se polastiti njegove duše, je povedal nadškof, nagovor pa sklenil s prošnjo Bogu, naj ljudem podari duha odpuščanja in usmiljenja.

Stanovnik na Poljani pozval k slogi in spravi

Z glasnim pokanje možnarjev na okoliških vrhovih se je danes na Poljani pri Prevaljah začela proslava ob 70. obletnici zadnjih bojev 2. svetovne vojne na evropskih tleh. Zmaga ni bila samo vojaška zmaga, ampak tudi zmaga vrednot in načel, je dejal častni predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik, ki je pozval k ohranjanju spomina ter k slogi in spravi.

Stanovnik je v nagovoru zbranim, med katerimi sta bila zdajšnji in nekdanji predsednik republike Borut Pahor in Milan Kučan, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ter številni domači in tuji gostje, spomnil na dogajanje na Koroškem, kjer so potekali zadnji boji 2. svetovne vojne na evropskih tleh.

Ob tem je dejal, da zmaga zaveznikov v vojni ni bila samo vojaška zmaga, ampak tudi zmaga vrednot in načel, ki so zapisane v ustanovni listini ZN in ki jih bomo lahko uresničevali le, "če bomo strpni in če bomo v strpnosti spoštovali eden drugega kot dobri sosedi".

To pa ga, kot je dejal, pripelje do sprave. "Sprava ima dve korenini. Ena je pieteta do žrtev, do mrtvih, druga je spoštovanje naše preteklosti," je dejal Stanovnik in dodal, da je pieteta nekaj, kar so nam matere ob rojstvu vsadile v našo dušo in srce. "Pieteta pomeni, da smo vsaj po smrti vsi enaki," je izpostavil Stanovnik in dodal, da zato greši proti temu osnovnemu zakonu civilizacije tisti, "ki kakorkoli deli kosti".

Na prireditvi na Poljani pri Prevaljah je predsednik republike Borut Pahor položil venec ob spomenik Svobodi in miru. pic.twitter.com/jiuStJA5AJ

— Borut Pahor (@BorutPahor) May 16, 2015

Glede spoštovanja preteklosti pa pravi, da ne smemo hvaliti samo tisto, kar nam odgovarja. "Kar se je zgodilo, se je zgodilo. In mladi svet - to, kar se je zgodilo, je veličastno. To, da smo se mi, kri vaše krvi, takrat uprli in šli v tele hoste, to je nekaj, na kar morate biti ponosni!" je pred okoli 4000 zbranimi pozval Stanovnik in dejal, da si tisti, ki so domovino branili, zaslužijo veličasten spomin.